Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 3806/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.3806.2009 AI generated

VSL sklep I Cp 3806/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sklep I Cp 3806/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožbi se zavržeta.

Legislator headnote

AI generated

VSL sklep I Cp 3806/2009 · Višje sodišče v Ljubljani: Pritožbi se zavržeta.

Keywords

AI generated
provisional divorce measures lapse due to peremption agreement on an unopened succession voluntary withdrawal parental authority estate partition action
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se zavržeta.

[JEDRO]

Za stranke se skladno s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožnica ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato ni stranka zapuščinskega postopka. Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku pa ima samo stranka, ne pa tudi tretja oseba.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj sodi v zapuščino po pok. A. K. in razglasilo dediče na podlagi zakonitega dedovanja, z drugim izpodbijanim sklepom pa zavrnilo predlog A. P. na izločitev parc. št. 862/2 k.o. P. iz zapuščine.

Zoper oba sklepa se pritožuje A. P. po svoji odvetnici. Iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi tako ugodi, da izpodbijana sklepa spremeni tako, da izločitvenemu zahtevku A. P. ugodi, podrejeno pa da oba sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tudi v pritožbenem postopku vztraja, da je skupaj z možem parcelo, ki je predmet dednega postopka, kupila od zapustnice že v letu 1960 in jo od takrat dalje tudi uživala v prepričanju, da je to njeno zemljišče. Za parcelo, ki je predmet dedovanja ima torej pravni naslov, saj jo je pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe, zaradi poteka časa pa tudi s priposestvovanjem. Sporna parcela tako ne more biti del zapuščine po pokojni A. K., saj ta ni lastnica nepremičnine, ker ni bila njena last.

Pritožbi nista dovoljeni.

Za stranke v smislu Zakona o dedovanju se skladno z določilom 175. člena ZD štejejo dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Med te je šteti zlasti osebe, ki uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, kar velja na primer tudi za zapustnikove potomce, ki zahtevajo izločitev po 32. členu Zakona o dedovanju, pa tudi za zahtevke tretjih oseb, ko gre za upnike in ti zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča v smislu določila 143. člena Zakona o dedovanju. Pritožnica ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato ni stranka zapuščinskega postopka. Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku pa ima samo stranka, ne pa tudi tretja oseba, zato sta obe njeni pritožbi nedovoljeni in ju je bilo potrebno na podlagi 1. točke 365. člena zavreči. Tretje osebe, ki niso stranke zapuščinskega postopka, lahko uveljavljajo izločitvene zahtevke samo v samostojni dajatveni tožbi.