VSL sklep I Cp 3740/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke. Predloga udeležencev za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrneta.

[JEDRO] Ker vprašanja obstoja dolga in pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne predstavljajo podlage opravljenih vpisov, so pritožbene trditve, ki se nanašajo na izvršilni in ne zemljiškoknjižni postopek, povsem nepomembne, saj na pravilnosti izpodbijanih vpisov prav v ničemer ne vplivajo; predmet zemljiškoknjižnega postopka sta izvršena vpisa na podlagi izdanega sklepa o izvršbi, ne glede na (ne)obstoj terjatve.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim zemljiškoknjižnim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 86. člena in 88. člena ZZK-1, obvestila izvršilnega sodišča (Okrajnega sodišča v Ljubljani) z dne 9.5.2005 ter temu priloženega sklepa o izvršbi In 2004/01214-4 z dne 24.3.2005 (v zvezi s sklepom o izvršbi I 2003/15173 z dne 15.10.2003) po uradni dolžnosti pri nepremičnini z ident. št. 36.E, vpisani v podvl. št. k. o. Z. Š., last navedene udeleženke do 1/2, dovolila vpis zaznambe sklepa o izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve upnikov Š. J. in drugih naštetih, v znesku 124.127,00 SIT s pripadki. Zoper sklep se pritožuje udeleženka s predlogom, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. V pritožbi navaja, da sklep nima razlogov, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Poleg tega sklep o izvršbi še vedno ni pravnomočen. Nepravilno pa izpodbijani sklep nalaga vpise za terjatev, izraženo v SIT. Pritožba ni utemeljena. Vsebino zemljiškoknjižnega sklepa določa 152. člen ZZK-1, ki v drugem odstavku določa, da mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, kar v obravnavanem primeru ni podano. Zato pritožbeni očitek o neobstoju razlogov ni utemeljen. Glede nepravilnega naloga vpisa terjatve, izražene v SIT, pa je sicer res napačno zapisana terjatev v SIT, vendar Zakon o uvedbi eura; Uradni list RS, št. 114/06 - ZUE) v prvem odstavku 13. člena določa, da se z dnem uvedbe eura šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom, glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Zato znesek 124.127,00 SIT pravilno glasi 517,97 EUR. O zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino udeleženke (zaznamba izvršbe), odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti po prvem odstavku 86. člena ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča; obvestilu mora biti priložen sklep o izvršbi. Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti (88. člen ZZK-1) dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Na podlagi obvestila izvršilnega sodišča z dne 9.5.2005 (po 86. členu ZZK-1) s priloženim sklepom o izvršbi je zato sodišče prve stopnje povsem pravilno in utemeljeno izdalo izpodbijani sklep. Ker vprašanja (ne)obstoja dolga in (ne)pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne predstavljajo podlage opravljenih vpisov (zaznambe in vknjižbe – le-ti se opravijo po uradni dolžnosti (ex officio) na podlagi izdanega (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi), so pritožbene trditve, ki se nanašajo na izvršilni, in ne zemljiškoknjižni postopek, povsem nepomembne, saj na pravilnosti izpodbijanih vpisov prav v ničemer ne vplivajo; predmet zemljiškoknjižnega postopka sta izvršena vpisa na podlagi izdanega sklepa o izvršbi, ne glede na (ne)obstoj terjatve. Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (kot neutemeljeno) in potrdilo izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris (uradoma vpisane) zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke.