VSL sklep II Cp 2568/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Stroškovna obveznost, ki je naložena v plačilo večglavi pravdni stranki, se deli na enake dele.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je po ustavitvi postopka odločilo o stroških postopka. Tožeči stranki je naložilo, da mora prvi, drugi, četrti, peti in šesti toženki plačati 1.685,26 EUR stroškov z obrestmi. Poleg tega mora tožeča stranka tretji toženki plačati 1.678,56 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožnica pravi, da na strani tožeče stranke nastopata pravzaprav dve stranki. Obveznost plačila stroškov pa je v izpodbijanem sklepu določena v ednini. Iz sklepa ni razvidno, v kolikšnem deležu sta oba tožnika dolžna plačati pravdne stroške.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ta pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V vsaki pravdni zadevi nastopa na eni strani tožeča stranka, na drugi strani pa tožena stranka. Če je pravnih subjektov, ki nastopajo v eni ali drugi vlogi, več, velja še vedno, da je na eni strani tožeča stranka in na drugi strani tožena stranka. Posamezni pravni subjekti pa so tožniki oziroma toženci ter zanje veljajo pravila o sosporništvu. Eno izmed pravil, ki se nanaša na položaj sosporništva, je tudi stroškovno pravilo iz 161. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – Ur. l. RS, št. 45/2008 - ZPP). Sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Sklep torej ni nejasen, obveznost je med obema tožnikoma deljiva na pol.

Pritožba je torej neutemeljena, podani niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. To pomeni, da je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.