VSL sklep II Cp 2754/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Čeprav je od prejema tretjega vabila do izvedbe naroka, na katerem je bil izdan sklep o dedovanju, pritožniku ostalo manj kot 15 dni, mu možnost obravnavanja v postopku ni bila odvzeta. S postopkom je bil namreč seznanjen že s prejšnjimi vabili, ki so mu bila pravočasno vročeni, vendar se naroka neupravičeno ni udeležil.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine po pokojni A.Z. in za dediča na podlagi zakona razglasilo sina J. Z. in hčerko J. G., ki dedujeta vsak do ½ zapuščine. Odredilo je še vpis v zemljiško knjigo, ki bo izveden po uradni dolžnosti.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil dedič J. Z.. V obrazložitvi laične pritožbe navaja, da postopek I P 441/2008 ni pravnomočno zaključen, kljub temu pa je sodišče brez pravne podlage z zapuščinskim postopkom nadaljevalo. Sodišče ni sledilo njegovemu predlogu, da se počaka s postopkom do ugotovitve morebitne zaščitenosti kmetije. Na narok je bil vabljen le 5 dni pred narokom. Glede dediščine se bo lahko opredelil šele, ko bo znan obseg zapuščine in kdo je povabljen k dedovanju (točen naziv in naslov sovabljene k dedovanju) in zakon, po katerem naj se deduje.

Sodedinja J. G. na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zapuščinskem postopku mora sodišče ugotoviti, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju, v nadaljnjem besedilu ZD). Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (164. člen ZD). Sodišče izda odločbo na podlagi uspeha celotnega obravnavanja, upoštevajoč pri tem tako dokaze, ki so jih predložile stranke, kakor tudi dokaze, ki jih je preskrbelo samo (1. odstavek 167. člena ZD). V zapuščinskem postopku se v odsotnosti specialnih določb uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP (163. člen ZD).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila prva zapuščinska obravnava razpisana za dne 4.3.2008. Vabilo na ta narok je pritožnik prejel 14.2.2008, torej več kot 15 dni pred razpisanim narokom (1. odstavek 280. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 163. členom ZD). Na prošnjo, da narok preloži, je zapuščinsko sodišče pritožnika pisno obvestilo, da razlogi za preložitev naroka niso utemeljeni, in da naroka ne bo preložilo. Naslednjega naroka, ki je bil opravljen 3.6.2008, se pritožnik, kljub izkazanemu vabilu, ni udeležil. Na tem naroku je sodišče prve stopnje sprejelo sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in pritožnikovo sodedinjo napotilo na pravdo. Tožba je bila vložena pri Okrožnem sodišču v Kranju in vodena pod opr. štev. X, nato pa jo je tožnica umaknila. Po zaključku pravdnega postopka je sodišče prve stopnje z zapuščinskim postopkom nadaljevalo in tretji narok razpisalo za 12.5.2009. Vabilo na narok je bilo na podlagi 1. odstavka 141. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožniku vročeno 7.5.2009. Čeprav je od prejema tretjega vabila do izvedbe naroka pritožniku ostalo manj kot 15 dni, mu možnost obravnavanja v postopku ni bila odvzeta. S postopkom je bil pritožnik seznanjen že s prejšnjimi vabili, pri prvem vabilu je imel na razpolago daljši rok od predpisanega, vendar se naroka, enako kot obeh drugih, kljub prejetemu vabilu in dodatnemu obvestilu sodišča, da narok ne bo preložen, ni udeležil. S kršitvijo določbe 1. odstavka 280. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD pri izvedbi tretjega naroka, na katerem je sodišče izdalo izpodbijani sklep,ni bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, saj pritožnik ni izkazal, da je prepozno vabilo vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.

Neutemeljeni so tudi vsi nadaljnji pritožbeni očitki. Pravdni postopek, sprožen po prekinitvi zapuščinskega postopka, je bil ustavljen, ker je pritožnikova sodedinja tožbo umaknila, pritožnik pa je z umikom tožbe soglašal. Pravdno sodišče je o umiku tožbe in ustavitvi postopka sklep izdalo 3.4.2009. Pritožnik ne trdi, da se je katera od pravdnih strank zoper sklep pritožila in s tem odložila njegovo pravnomočnost. Prekinjeni postopek se po določbi 2. odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD nadaljuje, kot se pravnomočno konča postopek, zaradi katerega je bil drug postopek prekinjen, ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec. Kljub temu da ni podatka o datumu pravnomočnosti sklepa o ustavitvi pravdnega postopka, je sodišče prve stopnje utemeljeno z zapuščinskim postopkom nadaljevalo, saj je tožnica v pravdnem postopku tožbo umaknila in umika ne more preklicati, toženec, sedanji pritožnik, pa je z umikom soglašal in zato razveljavitve sklepa o ustavitvi pravdnega postopka ne bi mogel doseči. Čeprav sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju tega ni zapisalo, pa je, kot izhaja iz podatkov v spisu, s poizvedbo pri Upravni enoti A ugotovilo, da pri edini nepremičnini, ki je predmet dedovanja, ni zaznambe o zaščitenosti kmetije. Sodišče prve stopnje je obseg zapuščine ugotovilo na podlagi izpiska iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da zapuščino sestavlja le ena nepremičnina, in s poizvedbami pri banki. Če bo ugotovljeno, da zapustnici A. Z. pripada del zapuščine po pred njo umrlem možu, bo sodišče prve stopnje o tem premoženju izdalo dodaten sklep o dedovanju (221. člen ZD). Ker za izdajo sklepa o dedovanju torej ni bilo nobene ovire, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep o dedovanju, z vsebino, ki jo predpisuje določba 214. člena ZD. V njem je navedlo stvari, ki sestavljajo zapuščino, navedlo je tudi, da gre za dedovanje na podlagi zakona in razglasilo dediča po pokojni zapustnici. Oba dediča je opredelilo s podatki, s katerimi je razpolagalo. Pomanjkljivost sklepa o dedovanju, ki ne vsebuje EMŠO dedičev, bo odpravljena na način, ki ga predvideva 2. odstavek 24. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1.

Ker razlogi, ki jih uveljavlja pritožba niso podani, in tudi ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.