Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 3484/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.3484.2009 AI generated

Appeal dismissed: Bank account funds deemed part of estate cannot be claimed as newly found property after final inheritance ruling.

Case Number VSL sklep II Cp 3484/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the heir's appeal against the first-instance court's rejection of a supplementary inheritance order. The heir argued that unquantified bank account balances should be treated as newly discovered assets, yet the court held that funds already identified as estate assets in the final, binding inheritance decree cannot be reclassified later. Consequently, the court ruled that the procedural deadline for challenging the original decree expired, preventing any subsequent claim for additional distribution of those specific funds.

Legislator headnote

AI generated

221. člen ZD; 325. člen ZPP: Once assets are included in a final inheritance judgment, they cannot be reclassified as newly discovered property, and the right to challenge the judgment's scope must be exercised within the statutory appeal period.

Keywords

AI generated
inheritance proceeding estate assets bank account funds final judgment newly discovered property statute of limitations supplementary order

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če so bila kot del zapuščine v pravnomočnem sklepu o dedovanju sredstva na tem računu že upoštevana, četudi sodišče prve stopnje v tem sklepu ni ugotovilo točnega zneska denarnih sredstev na računih kot dela zapuščine, čeprav bi to moralo storiti, ne morejo predstavljati pozneje najdenega premoženja v smislu 221. člena ZD.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dedinje M. G. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

Zoper navedeno odločitev se imenovana dedinja po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi. Opozarja na napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo že v sklepu o dedovanju z dne 26.8.2008 odločeno o dvignjenih zneskih z računov zapustnika, saj ni bilo ugotovljeno, kolikšen je bil saldo teh računov na dan zapustnikove smrti. Izpodbijani sklep pa omogoča dvig le tistega, kar je bilo na računih zapustnika po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ne pa tudi dvignjenih zneskov 120.000,000 EUR oziroma 2.760,00 EUR, ki jih je sodedinja I. H. dvignila z računov po dnevu smrti zapustnika. Če bi bilo to v sklepu z dne 26.8.2008 natančno navedeno, bi pripadajoče zneske pritožnica lahko na banki tudi dobila. Zato meni, da je nujno, da se izda predlagani dodatni sklep o dedovanju.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju, opr. št. D 248/2008, z dne 26.8.2008 med drugim ugotovilo, da sodijo v zapuščino tudi denarna sredstva na računu NLB d.d., št. XXX oziroma računu YYY pri isti banki. Sodišče prve stopnje v ugotovitvenem sklepu o dedovanju res ni navedlo, koliko denarja kot del zapuščine je na navedenima računoma, kar bi moralo storiti zaradi pravilno in popolno ugotovljenega obsega zapuščine, kot to zatrjuje tudi pritožba. Če ni navedeno stanje na računu, in sicer točen znesek denarnih sredstev, obseg zapuščine namreč ne more biti popolno ugotovljen. Ker pa zoper navedeni sklep o dedovanju ni bilo nobene pritožbe, je le-ta postal pravnomočen kljub pomanjkljivo ugotovljenemu obsegu zapuščine.

Dedinja M.G je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju z dne 26.8.2008 predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, to pa zato, ker naj bi sodedinja I. H. v času po smrti zapustnika z obeh računov dvignila denarna sredstva, in sicer enkrat 120.000,00 EUR, drugič pa 2.760,00 EUR. Sodišče prve stopnje pa je pravilno odločilo, ko je navedeni predlog imenovane dedinje zavrglo. Pritrditi gre stališču sodišča prve stopnje, da so kot del zapuščine bila sredstva na tem računu namreč upoštevana že v sklepu o dedovanju, zato ne morejo predstavljati pozneje najdenega premoženja v smislu 221. člena ZD, pri čemer ničesar ne spremeni okoliščina, da sodišče prve stopnje v tem sklepu ni ugotovilo točnega zneska denarnih sredstev na računih kot dela zapuščine, čeprav bi to moralo storiti. S pravnomočnim sklepom o dedovanju se namreč zapuščinski postopek konča. Če višina zneska na zapustnikovih računih v sklepu o dedovanju ni bila navedena, tega ni mogoče popraviti z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, temveč je imela dedinja možnost vložiti pritožbo zoper takšen sklep. Predloga pritožnice tudi ni mogoče smiselno obravnavati kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, ker je bil predlog vložen po preteku roka iz 1. odstavka 325. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD.

Sicer pa gre opozoriti, da je sklep o dedovanju praviloma le ugotovitvena odločba, takšna sodna odločba pa ne predstavlja izvršilnega naslova. V kolikor pritožnica trdi, da si je sodedinja prilastila denarna sredstva na računu zapustnika in jih noče izplačati ostalim sodedičem, kot jim pripada po pravnomočnem sklepu o dedovanju, bodo morali ostali sodediči tudi po tej strani uveljavljati svoje zahtevke in z njim pripadajočih dednih deležev po sklepu o dedovanju z dne 26.8.2005 v morebitnem pravdnem postopku.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP zvezi s členom 163 ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo dedinje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s členom 163 ZD).