VSL sklep I Cp 3095/2009 · Višje sodišče v Ljubljani
Legislator summary
AI generatedV nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v 1. odstavku 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi.
Legislator headnote
AI generatedVSL sklep I Cp 3095/2009 · Višje sodišče v Ljubljani: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da na predlog predlagatelja sprejme 1.187,52 EUR med redne gotovinske pologe, ki jih hrani na zbirnem računu rednih gotovinskih pologov. Nasprotni udeleženec lahko sprejme polog v roku petih let od pravnomočnosti tega sklepa, ker bo sicer denar pripadal proračunu, iz katerega se sodišče financira.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v 1. odstavku 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da na predlog predlagatelja sprejme 1.187,52 EUR med redne gotovinske pologe, ki jih hrani na zbirnem računu rednih gotovinskih pologov. Nasprotni udeleženec lahko sprejme polog v roku petih let od pravnomočnosti tega sklepa, ker bo sicer denar pripadal proračunu, iz katerega se sodišče financira.
Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da je bilo zemljišče nasprotnega udeleženca ob razlastitvi nepravilno ovrednoteno ter ocenjena vrednost zemljišča ne ustreza dejanskemu stanju. Tudi vrednost depozita je ocenjena nepravilno v vrednosti 75% ocenjene vrednosti nepremičnine, saj bi depozit dejansko moral znašati vsaj 100% ocenjene vrednosti zemljišča.
Pritožba ni utemeljena.
V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v določilu 1. odstavka 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Takšen posebni predpis je tudi Obligacijski zakonik. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi. Pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 101/2001, z dne 23.9.2003 predvideva obveznost plačila 75% vrednosti nepremičnine (celotna ocenjena vrednost znaša 379.372,80 SIT) že v roku 30 dni po izdaji sklepa, ki je bil izdan dne 23.9.2003. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določila materialnega prava, ko je ugotovilo, da je S.M. v upniški zamudi, s tem pa je tudi izpolnjen pogoj za sodni depozit. Ker pritožbeni razlogi, na katere se sklicuje pritožba, niso utemeljeni, pri tem pa tudi niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnost, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2.točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).