VSL sklep I Cp 2975/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO] Dedna nevrednost je izjema od splošnega pravila, da dedič ima dedno sposobnost. Dejstva, ki jih za odvzem sposobnosti dedovanja po zapustniku predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja. Po logiki stvari drugačna odločitev ni možna, saj negativnega dejstva - da ne obstajajo razlogi za dedno nevrednost – ni mogoče dokazovati oz. bi bilo tako dokazovanje neprepričljivo.

[OBRAZLOŽITEV] : Z izpodbijanim sklepom je zapuščinsko sodišče prekinilo zapuščinski postopek in zakonite dediče napotilo na pravdo zoper sodediča J. L. zaradi ugotovitve, da je J. L. dedno nevreden in nima dedne pravice po zapustnici. Iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov se pritožuje zakonita dedinja M. D.. Meni, da bi sodišče na pravdo moralo napotiti J. L., ker je on zanemarjal mamo in z njo grdo ravnal. J. L. je na pritožbo odgovoril. Pritožbo ocenjuje za neutemeljeno. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče sprejema razloge, ki jih je za svojo odločitev navedlo sodišče prve stopnje in se nanje sklicuje. Pritožničino stališče, da bi tožbo moral vložiti J. D., ker je zakrivil, da je tožba potrebna, ni sprejemljivo. Dedna nevrednost je izjema od splošnega pravila, da dedič ima dedno sposobnost. Dejstva, ki jih za odvzem dedne sposobnosti predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja. Po logiki stvari drugačna odločitev ni možna, saj negativnega dejstva - da ne obstajajo razlogi za dedno nevrednost – ni mogoče dokazovati oz. bi bilo tako dokazovanje neprepričljivo Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena.