VSL sklep II Cp 2536/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker nasprotni udeleženec osporava velikost solastninskega deleža predlagateljice, ki ga je ta pogodbeno pridobila od preostalega solastnika, obstaja med udeležencema tega nepravdnega postopka spor. Ker so v postopku za delitev stvari vsi solastniki nujni sosporniki in ob tem vpliva na način delitve tudi velikost solastninskega deleža, je treba tudi v tem primeru prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dnem 25.5.2009 prekinilo nepravdni postopek zaradi razdružitve solastne nepremičnine parc. št. 41/3 k.o. T..

Zoper ta sklep je predlagateljica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da tožba nasprotnega udeleženca v zadevi P 227/2008 Okrožnega sodišča v Krškem ne predstavlja predhodnega vprašanja v obravnavani zadevi, že zato ne, ker je neutemeljena, ter iz razloga, ker so solastninski deleži jasno določeni, lastništvo in legitimacija pa tudi. Ne glede na izid te pravde ostane delež nasprotnega udeleženca enak v vsakem primeru. Poraja se tudi vprašanje zastaranja terjatev, ki naj bi jih imel nasprotni udeleženec napram B. S.. Nekoristno je prekinjati postopek, ki že tako ali tako traja predolgo, upoštevajoč tudi predlog nasprotnega udeleženca, zgolj iz razloga, da bi nasprotni udeleženec poplačal svojo terjatev do B. S.. To stvar naj nasprotni udeleženec ureja v drugih postopkih.

Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Iz navedb nasprotnega udeleženca izhaja, da uveljavlja v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Krškem P 227/2008 delno ničnost notarskega zapisa sporazuma med predlagateljico in B. S. kot bivšima zakoncema, in sicer v delu, ki se nanaša na delitev njunega skupnega premoženja. V to premoženje je bila zajeta tudi nepremičnina parc. št. 41/3 k.o. T., v obsegu do ½ od celote, ker sta bila predlagateljica in B. S. pred sklenitvijo tega sporazuma solastnika te nepremičnine vsak do ¼ od celote. Po tem sporazumu pa je predlagateljica pridobila solastninski delež B. S. in s tem postala solastnica te nepremičnine do ½ od celote. Ker nasprotni udeleženec osporava velikost solastninskega deleža predlagateljice obstaja med udeležencema tega nepravdnega postopka spor (3. odstavek 118. člena ZNP). V takem primeru mora nepravdno sodišče udeležence napotiti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP (3. odstavek 118. člena ZNP), pri čemer prekine nepravdni postopek (1. odstavek 9. člena ZNP).

Odločitev sodišča prve stopnje o delitvi parc. št. 41/3 k.o. T. je tako odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali je predlagateljica solastnica te nepremičnine do ½ ali pa sta solastnika te polovice predlagateljica in B. S. vsak do ¼ od celote. Gre za predhodno vprašanje v tej zadevi (1. odstavek 8. člena ZNP), pri čemer je med predlagateljico in nasprotnim udeležencem sporna tudi velikost deleža predlagateljice. Vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v zadevi P 227/2008 in zastaranja terjatev nasprotnega udeleženca do B. S. nima nobenega pomena za odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi nepravdnega postopka. Enako velja za predlagateljičino trditev, da ostane polovični solastninski delež nasprotnega udeleženca enak v vsakem primeru, saj je sporno, kdo vse je solastnik preostale polovice in kolikšen solastninski delež ima. V postopku za delitev stvari pa so vsi solastniki nujni sosporniki, ob tem pa vpliva na način delitve tudi velikost solastninskega deleža (5. odstavek 70. člena SPZ). Ostale pritožbene navedbe niso odločilne (poplačilo terjatve nasprotnega udeleženca do B. S.), zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Sodišče prve stopnje je zato moralo prekiniti postopek, napotitev na pravdo pa z ozirom na že vloženo tožbo nasprotnega udeleženca ni bila aktualna. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, saj uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena, 2. točka 365. člena in 366. člen ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP). Predlagateljica trpi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 35. člena ZNP).