VSL sodba II Cp 1975/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pogojne terjatve, ki bo nastopila če in ko bo hipoteka realizirana, ni mogoče uveljavljati v pobot v pravdi, temveč jo je potrebno prijaviti v stečajni postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2003/02689 z dne 27. 2. 2003, sprejelo delno umik tožbe za znesek 39.891,40 EUR, toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 20.423,60 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, zavrglo pobotni ugovor tožene stranke in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 1.160,57 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, v kateri predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. S pritožbo izpodbija odločitev o zavrženju pobotnega ugovora. Bistvo pritožbenih navedb je:

stanovanje toženi stranki še ni bilo vrnjeno v last, saj še ni prejela listin, ki bi izkazovale njeno lastninsko pravico ;

stanovanje je obremenjeno s hipoteko za terjatev, ki nekajkrat presega vrednost stanovanja. Škoda zaradi hipoteke presega vrednost stanovanja. Tožeča stranka je zato dolžna toženi stranki dati ustrezno nadomestilo na podlagi določila 87. člena Obligacijskega zakonika;

v pobot ugovarjana terjatev je dospela z začetkom stečajnega postopka, in sicer na podlagi določila 3. odstavka 117. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožena stranka zaradi obstoja zastavne pravice še ni pridobila uveljavljane terjatve.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo s sodbo P 291/2003 ugotovljeno, da sta prodajni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama 15. 7. 1999 in 20. 8. 1999, nični in da je na podlagi tega tožena stranka pridobila pravico do vrnitve dvosobnega stanovanja (v nadaljevanju sporno stanovanje) in da je tožena stranka dosegla vrnitev tega stanovanja s sklenitvijo sodne poravnave dne 11. 11. 2008, s katero ji je bila priznana izločitvena pravica na tem stanovanju. S priznanjem izločitvene pravice je bilo sporno stanovanje izločeno iz premoženja tožeče stranke. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da ji tožeča stranka še ni vrnila stanovanja, ki je bilo predmet ničnih prodajnih pogodb.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporno stanovanje obremenjeno z zastavno pravico v korist banke, ki jo je ustanovila tožeča stranka za zavarovanje njenih terjatev. Tožena stranka pravilno trdi, da je iz tega razloga pridobila odškodninsko terjatev, zmotno pa meni, da je ta terjatev že dospela z dnem začetka stečajnega postopka. Odškodninsko terjatev je dobila pod odložnim pogojem, če ni ko bo hipoteka realizirana. Višina terjatve in njen nastanek je zato odvisna od vnovčitve hipoteke, s katero je stanovanje obremenjeno. Tožena stranka je torej pridobila pogojno odškodninsko terjatev. Pogojnih terjatev pa tožena stranka v tej pravdi ne more uveljavljati v pobot. Pogojne terjatve se morajo prijaviti v stečajnem postopku in se njihov pobot izvrši v stečajnem postopku (4. točka 117. člena ZPPSL). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pobotni ugovor tožene stranke zavrglo.

V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Odgovor na pritožbo ni prispeval k pritožbeni odločitvi. Strošek sestave odgovora na tožbo zato ni bil potreben strošek in ga je tožeča stranka dolžna kriti sama (155. člen v zvezi s 165. členom ZPP).