Sklep II Ips 457/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

[JEDRO]

Ker tožeča stranka ni navedba diferencirane vrednosti spornega predmeta, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – tožena stranka nima pravice do revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da morata izprazniti dvosobno stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše v L., M. 15a, se iz njega izseliti in ga praznega izročiti tožeči stranki. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentov

3. Zoper to sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja pri ugovoru pomanjkanja aktivne legitimacije tožeče stranke in meni, da je stališče sodišč, da sta bila toženca le uporabnika spornega stanovanja, nepravilno. Napačen je tudi sklep glede razmerja s pokojno imetnico stanovanjske pravice.

Odgovor nasprotne stranke

4. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni dovoljena.

7. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prve tožene stranke in posebej za zahtevek v razmerju do druge tožene stranke. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak je navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 2.000.000 SIT, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – tožena stranka nima pravice do revizije.(1) Nastalega položaja ni mogoče sanirati z izpeljavo postopka po 108. členu ZPP. Vrnitev tožbe v popravo z namenom, da tožeča stranka navede vrednost spornega predmeta, bi ogrozila enakopravnost strank v postopku, saj bi bila s tem pravica do revizije tožene stranke prepuščena tožeči stranki.(2)

8. Ker revizija ni dovoljena, jo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP).

9. Sodišče je odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ti, glede na vsebino odgovora na revizijo, niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj s pravnim mnenjem Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16.12.1993, Poročilo VS RS 2/93, stran 12.

Op. št. (2): Izčrpno o tem z vidika enakega varstva pravic v sklepu II Ips 346/2006 z dne 13.7.2006.