Sklep II Ips 338/2008, II Ips 339/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Ker tožeča stranka v vlogi ob postavitvi nedenarnega zahtevka vrednosti spornega predmeta ni navedla (tudi ne nikoli pozneje do konca postopka), je bilo treba njeno revizijo kot nedovoljeno zavreči.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Tožnica je s tožbo zahtevala (od prvotno tožene stranke Republike Slovenije) plačilo odmene zaradi nemožnosti uporabe zaplenjenih in nato vrnjenih nepremičnin v tolarski protivrednosti 54.582,42 USD, od toženca J. S. pa izročitev poslovnega prostora v uporabo. O njenem denarnem zahtevku zoper Republiko Slovenijo je že bilo pravnomočno odločeno (in ni predmet odločanja v tem postopku z revizijo), z v uvodu tega sklepa navedenima sodbama sodišč prve in druge stopnje pa je bil pravnomočno zavrnjen tožničin nedenarni zahtevek zoper toženca J. S. 2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom za razveljavitev izpodbijane sodbe. 3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. 4. Revizija ni dovoljena. 5. Če je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena za obravnavani primer še upoštevnega Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe drugega odstavka 367. člena ZPP, po kateri namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta ne presega določenega zneska. Če tožeča stranka ne ravna tako, nima pravice do revizije. Ker tožeča stranka v vlogi ob postavitvi nedenarnega zahtevka (na list. št. 58 spisa) vrednosti spornega predmeta ni navedla (tudi ne nikoli pozneje do konca postopka), je bilo treba njeno revizijo na podlagi določbe 377. člena v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči (glej pravno mnenje, sprejeto na Občni seji VS RS dne 16. 12. 1993 – Poročilo o sodni praksi VS RS II /93, str. 12).