Sklep I R 137/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO] Stališče, ki ga je stvarno in krajevno pristojno sodišče zavzelo v drugi, morda povezani zadevi, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za odločitev o prenosu pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je zoper tožence pri stvarno in krajevno pristojnem Okrožnem sodišču v Kranju vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice. Vložila pa je tudi predlog na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Sodnik, ki je v pravdi z opravilno št. P 325/95 spregledal tožničine pravice in pravne koristi ter pri obravnavanju predloga za obnovo celo nesorazmerno strogo obravnaval zaprošeno taksno oprostitev tožničinega očeta, je sedanji predsednik Okrožnega sodišča v Kranju. Po izčrpanju vseh domačih sodnih stopenj se sedaj obnovitveni predlog presoja pri Evropskem sodišču za človekove pravice. Če bi tudi novo tožbo obravnavalo Okrožno sodišče v Kranju, bi prišli v položaj, ko bi tisto sodišče, ki je samo povzročilo protipravno stanje, sodilo o zahtevku, ki naj bi takšno stanje saniral. Predlog ni utemeljen. Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Obstoj drugih tehtnih razlogov, ki naj bi narekovali delegacijo stvarne pristojnosti, pa tožeča stranka utemeljuje z okoliščinami, ki ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos pristojnosti. Stališče, ki ga je stvarno in krajevno pristojno sodišče zavzelo v drugi, morda povezani zadevi, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za odločitev o prenosu pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja. Dvom o nepristranskosti sojenja mora namreč temeljiti na okoliščinah, ki se nanašajo na vedenje razpravljajočega sodnika ali sodišča, ki presega v zakonu predpisano procesno aktivnost. Nezadovoljstvo s pravno in dejansko presojo lahko namreč stranka izrazi v rednih in izrednih pravnih sredstvih, kadar so za te podani pogoji. Ker v obravnavanem primeru ne gre za okoliščine, ki bi utemeljevale podlago za delegacijo pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.