Sklep VIII DoR 22/2009-4 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Obresti so stranska terjatev in se glede na prvi odstavek 39. člena ZPP pri ugotavljanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne upoštevajo. Določbe ZPP sicer ne omejujejo dopustitve revizije v delovnih in socialnih sporih pri 2.000 EUR, kar pa ne pomeni, da za vložitev revizije ni potrebna sploh nobena vrednost. Ker vrednosti zamudnih obresti glede na določbo prvega odstavka 39. člena ZPP ni, glede izpodbijanega dela o zamudnih obrestih sodišče revizije ne more dopustiti.

Ker glede uporabe 204. člena ZDR tožena stranka ni niti ustrezno obrazložila spornega pravnega vprašanja niti ni navedla okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, je sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da tožniku plača razliko v plači za čas od januarja 2002 do oktobra 2005 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je del zahtevka, ki se nanaša na zamudne obresti za terjatve, zapadle v plačilo od januarja 2002 do marca 2003.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. V predlogu za dopustitev revizije je tožena stranka navajala, da sodišče ni zavzelo pravilnega stališča do pravnih vprašanj, ki jih je izpostavila tožena stranka in da zato ti problemi zaslužijo obravnavo pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Gre za zmotno uporabo materialnega prava pri uporabi 376. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi ugotovitvijo, kdaj so zamudne obresti dosegle višino glavnice in za vprašanje izpolnjevanja procesne predpostavke za tožbo po 204. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Sklicuje se tudi na stališče sodne prakse višjega sodišča v zadevah Pdp 1415/98 in Pdp 2068/2001.

4. Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče ne more dopustiti revizije, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Obresti so stranska terjatev in se pri ugotavljanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, glede na določbo prvega odstavka 39. člena ZPP, ne upoštevajo. Določbe ZPP sicer ne omejujejo dopustitve revizije v delovnih in socialnih sporih pri 2.000 EUR, kar pa ne pomeni, da za vložitev revizije ni potrebna sploh nobena vrednost. Ker vrednosti zamudnih obresti glede na določbo prvega odstavka 39. člena ZPP ni, glede izpodbijanega dela o zamudnih obrestih (akcesornih terjatev), sodišče revizije ne more dopustiti.

5. Glede uporabe 204. člena ZDR tožena stranka ni niti ustrezno obrazložila spornega pravnega vprašanja niti ni navedla nobene okoliščine, ki bi kazala na njegovo pomembnost. Citirana sodna praksa višjega sodišča ne kaže stališča sodne prakse, saj so bile citirane sporne odločbe sprejete še po materialnem pravu pred uveljavitvijo 204. člena ZDR. Ker tožena stranka ni ravnala po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, je sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.

6. Na podlagi navedb tožene stranke v predlogu za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče glede na to, da ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP glede zamudnih obresti in da tožena stranka ni ravnala po četrtem odstavku 367.b člena ZPP glede izpodbijanja uporabe 204. člena ZDR, predlog za dopustitev revizije zavrglo.