Sklep X Ips 398/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] V obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi 4. odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo na podlagi 3. in 4. odstavka navedene zakonske določbe vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. Prvostopni organ (Upravna enota Vrhnika) je z odločbo z dne 21.11.2005 zavrnil zahtevek tožeče stranke za vračilo v last nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. ..., ki obsegajo zemljišče s parc. št. ... V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe materialni zakon ni bil pravilno uporabljen. Zato je zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. Zoper navedeno odločbo stranka z interesom A.A. vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbo zavrne oziroma podrejeno, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizija ni dovoljena. Revizija je po določbi 1. odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Glede na naravo postopka v upravnem sporu je postopek odločanja zaključen, ko sodišče prve stopnje odloči o pravici ali pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. V obravnavani zadevi je s prvostopno sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter je zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponovni postopek. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (3. in 4. odstavek 64. člena ZUS-1 in 1. odstavek 281. člena ZUP), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je prejel sodbo, oziroma v roku, ki ga določi sodišče. Pri tem bo vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se nanašajo na postopek. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti o pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določbe 102. člena ZUS-1. Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi 4. odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.