Sklep X Ips 323/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO] Ker revidentka v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, njena revizija ni dovoljena in se zato zavrže.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po odvetnikih dne 12. 8. 2009 vložila revizijo. Priglaša stroške postopka. 2. Revizija ni dovoljena. 3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17. 10. 2008, v zvezi z odločbo Upravne enotes Brežice z dne 19. 4. 2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 19. 4. 2006 v 1. točki izreka v delu, ki določa, da se za podržavljeni del parcele št. 1 v izmeri 132 m² in podržavljeno parcelo št. 2 v izmeri 874 m² prizna odškodnina kot za kmetijska zemljišča ter sama odločila, da višina odškodnine za podržavljene nepremičnine, navedene v prvem odstavku 1. točke izreka prvostopenjske upravne odločbe, znaša 7.388,71 DEM ter da za predmetni del parcele št. 1 v izmeri 132 m² in št. 2 v izmeri 874 m² kot za nezazidani komunalno opremljeni stavbni zemljišči odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe znaša 26.952,75 DEM. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. 5. Revidentka v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na revidentkini strani, ta pa tega bremena ni izpolnila, niso podani pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 6. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.