VDSS sklep Pdp 1/2009 · Višje delovno in socialno sodišče

Pritožba se zavrže.

[JEDRO] Zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, naj predloži pooblastilo za zastopanje, iz katerega bo razvidno, kdo in v kateri zadevi je pooblaščen za zastopanje, pritožba ni dovoljena (saj gre za sklep, izdan med pripravami za glavno obravnavo) in jo je potrebno zavreči.

[OBRAZLOŽITEV] : Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je pooblaščenec tožeče stranke dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa sodišču predložiti pooblastilo za zastopanje, iz katerega bo razvidno, kdo in v kateri zadevi je pooblaščen za zastopanje ter navesti ali je pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki mora dostaviti dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Če sodišče v postavljenem roku ne bo prejelo pooblastila, bo tožbo zavrglo. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi oziroma, da v zadevi samostojno odloči ali pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da iz predloženega pooblastila pooblaščenca ne izhaja, v kateri zadevi je dano pooblastilo, saj je to pooblastilo izdano kot splošno pooblastilo za vse zadeve zastopanja tožnika pri sodišču. Iz pooblastila tudi jasno izhaja obseg in vsebina pooblastila ter pravice pooblaščenca. Sodišče je očitno spregledalo, da se je pooblaščenec na prvi in zadnji strani tožbe izkazal kot oseba za pripravo tožbe, na zadnji strani, pred žigom pooblaščenca pa je pritožnik sam podpisal predmetno tožbo. Ne strinja se tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da imajo delovna sodišča status „okrožnega sodišča“, saj tega Zakon o delovnih in socialnih sodiščih ne določa. Po mnenju pritožnika se zato lahko delovna sodišča uvrstijo le v status okrajnih sodišč, pri katerem pa pooblaščencu ni potrebno dokazovati, da ima opravljen državni pravniški izpit. Pritožba ni dovoljena. V tej zadevi je tožnik po pooblaščencu vložil tožbo, s katero je zahteval, da se razveljavi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 19.11.2008 in da tožena stranka vzpostavi tako stanje, kot je bilo pred odpovedjo pogodbe. Ker iz pooblastila pooblaščencu ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pooblaščencu pravilno naložilo, da v roku 8 dni od prejema sklepa dostavi sodišču še dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/2008) namreč v 3. odstavku 87. člena med drugim izrecno določa, da je v postopku pred Okrožnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker imajo delovna sodišča, ki obravnavajo zadeve na prvi stopnji položaj okrožnega sodišča (98. člen Zakona o sodiščih – Ur. l. RS, št. 19/94 in naslednji), so neupoštevna pritožbena navajanja, da pooblaščencu dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni potrebno dostaviti. Ne glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je v izpodbijanem sklepu navedlo pravni pouk, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba. Treba je poudariti, da izpodbijani sklep spada med tako imenovane odločbe o incindenčnih vprašanjih, o katerih odloča predsednik senata med pripravami za glavno obravnavo. ZPP tako v 19. točki 1. odstavka 270. člena določa, da ima predsednik senata med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo med drugim pravico odločati tudi o pravilnosti pooblastila. Navedene incidenčne odločbe se sicer lahko izdajo v obliki sklepa, vendar 3. odstavek 270. člena ZPP izrecno določa, da zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ni pritožbe. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 352. člena v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP pritožbo tožeče stranke kot nedovoljeno zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (1. odstavek 343. člena ZPP).