Sodba II Ips 227/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožnica svoje prednostne pravice za nakup kmetijskega zemljišča ne more uveljavljati z zahtevkom za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, temveč le z zahtevkom za razveljavitev pogodbe. Obligacijski zakonik določa, katera ravnanja oziroma okoliščine imajo zaradi posega v splošni interes za posledico ničnost pogodbe in katera izpodbojnost. Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 21. člena ZKZ (v zvezi s 512. členom Obligacijskega zakonika) je izpodbojna in ne nična. Posledice izpodbijanja pogodbe pa so drugačne od posledic ničnosti. Ugotovitvi ničnosti ne more slediti obveznost sklenitve pogodbe s prednostnim upravičencem, temveč je to mogoče le v primeru uspešnega izpodbijanja pogodbe zaradi kršitve prednostne pravice. Ker zahtevek za ugotovitev ničnosti ne vsebuje tudi zahtevka za razveljavitev pravnega posla, je tožba v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek, nesklepčna (tretji odstavek 318. člena ZPP)

[OBRAZLOŽITEV] Revizija se zavrne. OBRAZLOŽITEV: 1. Tožnica je zoper tožence vložila primarni tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe, s katero je prvi toženec drugima dvema tožencema prodal nepremičnino, ki je v naravi hiša, gospodarsko poslopje in dvorišče in zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, s katero je prvi toženec odtujil ali razpolagal z dvema kmetijskima zemljiščema. Poleg tega je zahtevala, da so toženci dolžni s tožnico skleniti pogodbo za prodajo vseh navedenih nepremičnin za kupnino 1,750.000 EUR in tožnici izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko vpisala v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek zavrnilo. Tožnica je zoper tožence vložila tudi podredni zahtevek za razveljavitev pogodb, vendar ta ni predmet revizijskega odločanja. 2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. 3. Tožnica zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Nižji sodišči sta napačno razlagali 24. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS št. 59/1996, v nadaljevanju ZKZ). V tem primeru je pomembno, da je tožnica dala izjavo o sprejemu ponudbe na upravni enoti in ne, ali je bila izjava s priporočeno pošiljko poslana prvemu tožencu. 4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencem, ki nanjo niso odgovorili, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. 5. Revizija ni utemeljena. 6. Nižji sodišči sta tožbeni zahtevek zavrnili, ker sta ugotovili, da tožnica svoje prednostne pravice za nakup kmetijskih zemljišč ni uveljavljala na način, ki ga določa 24. člen ZKZ. Izjave o sprejemu ponudbe namreč ni poslala prvemu tožencu s priporočeno pošiljko. 7. Odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna. Vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti na prvem mestu zato, ker njegova utemeljenost ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (tretji odstavek 318. člena ZPP). Tožnica svoje prednostne pravice za nakup kmetijskega zemljišča ne more uveljavljati z zahtevkom za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, temveč le z zahtevkom za razveljavitev pogodbe. Obligacijski zakonik določa, katera ravnanja oziroma okoliščine imajo zaradi posega v splošni interes za posledico ničnost pogodbe in katera izpodbojnost. Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 21. člena ZKZ (v zvezi s 512. členom Obligacijskega zakonika) je izpodbojna in ne nična. Posledice izpodbijanja pogodbe pa so drugačne od posledic ničnosti. Ugotovitvi ničnosti ne more slediti obveznost sklenitve pogodbe s prednostnim upravičencem, temveč je to mogoče le v primeru uspešnega izpodbijanja pogodbe zaradi kršitve prednostne pravice. Ker zahtevek za ugotovitev ničnosti ne vsebuje tudi zahtevka za razveljavitev pravnega posla, je tožba v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek, nesklepčna. 8. Razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani. Zato je bilo treba revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.