Sklep I R 16/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

[JEDRO] Presoja, kakšen bo obseg dokaznega postopka in katere dokaze bo treba izvajati, zahteva, da se o zahtevku izrečeta obe stranki. Zato mora sodnik počakati vsaj na odgovor na tožbo. Šele tedaj bi lahko ocenil, kje bi se postopek laže opravil, oziroma pred katerim sodiščem bi bilo mogoče izvesti postopek na bolj ekonomičen način (11. člen ZPP). Šele tedaj bi zato tudi imel zadostno podlago za predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Sodnik, ki zadevo obravnava, je tožbo poslal nasprotni stranki v odgovor, Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije pa (istočasno) predlagal, da zaradi tehtnih razlogov ("npr. ekonomičnosti") določi drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu ZPP, in sicer Okrožno sodišče v Mariboru. Predlog je utemeljil z dejstvom, da sta "tako tožnik kot toženec iz Maribora." in bi se zato "postopek laže opravil na pristojnem sodišču v Mariboru.". Predlog je preuranjen in mu zato ni mogoče ugoditi. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v posamezni zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj izhaja iz dejstva, da obe stranki prebivata v Mariboru. To naj bi zadoščalo za presojo, da se bo postopek pred Okrožnim sodiščem v Mariboru laže opravil. Vrhovno sodišče ugotavlja, da navedena podatka v obravnavanem primeru ne zadoščata za presojo, da se bo to tudi res zgodilo. Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi razlogov, ki jih v tožbi posebej ni navedla. Gotovo pa je za to potezo imela svoje razloge. Varstvo te stranke pred kršitvijo načela ekonomičnosti postopka zato v tej fazi postopka še ni potrebno. Varstvo nasprotne stranke pa sploh ni možno, saj še ni odgovorila na tožbo. Gre za fazo preizkusa tožbe (272. - 275. člen ZPP), ko sodišče praviloma še ne more ugotoviti, kje se bo postopek dejansko laže (hitreje, z manjšimi stroški) opravil. Presoja, kakšen bo obseg dokaznega postopka in katere dokaze bo treba izvajati, namreč zahteva, da se o zahtevku izrečeta obe stranki. Zato mora sodnik počakati vsaj na odgovor na tožbo. Šele tedaj bi lahko ocenil, kje bi se postopek laže opravil, oziroma pred katerim sodiščem bi bilo mogoče izvesti postopek na bolj ekonomičen način (11. člen ZPP). Šele tedaj bi zato tudi imel zadostno podlago za predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ker sodnik predloga za delegacijo ni utemeljil še s kakšnim drugim razlogom, ki bi lahko bil tehten za postopanje po 67. členu ZPP, revizijsko sodišče predlogu ni smelo ugoditi.