Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep II DoR 124/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:II.DOR.113.2009 AI generated

Sklep II DoR 124/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep II DoR 124/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnic za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v zadevi P 247/2002 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ko sta uveljavljali odškodnino zaradi izgube moža oziroma očeta. Glede na datum zaključka sojenja v prejšnji pravdi je sodišče presodilo, da ne pridejo v poštev določbe Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), temveč 26. člen Ustave Republike Slovenije in določbe Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma Obligacijskega zakonika. Zahtevek pa je neutemeljen, ker tožnici nista uveljavljali nobene od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, saj duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice osebnosti sploh nista zatrjevali.

Legislator headnote

AI generated

Sklep II DoR 124/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Glede na datum zaključka sojenja v prejšnji pravdi je sodišče presodilo, da ne pridejo v poštev določbe Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), temveč 26. člen Ustave Republike Slovenije in določbe Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma Obligacijskega zakonika. Zahtevek pa je neutemeljen, ker tožnici nista uveljavljali nobene od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, saj duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice osebnosti sploh nista zatrjevali.

Keywords

AI generated
special provisions for Luxembourg medical care requirements absence of hardship unfit notwithstanding health condition derogation from law cessation of insurance benefits
AI generated
Sklep II DoR 9/2010
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 5.950 EUR odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v pravdi z razvezanim možem za ugotovitev skupnega in solastnega premoženja, presežni tožbeni zahtevek za plačilo še 6.568 EUR pa zavrnilo. Sodišče druge stopnje je v pretežnem delu zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe za plačilo večje odškodnine z razlogi, da v tožničinem primeru ni mogoče uporabiti Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), izven primerov, ki jih zajema ta zakon, pa gre za pravno nepriznano škodo. Delno je spremenilo le stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča.
Sklep II Ips 181/2011
Tožnica je s tožbo, vloženo 27.
Sklep I R 188/2007
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi se zavrne.
VSL sklep II Cp 2563/2014
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Kranju ni stvarno pristojno za odločanje o obravnavani zadevi - premoženjski škodi, nastali zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker vrednost tožbenega zahtevka presega 20.000,00 EUR. Oprlo se je na določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in pojasnilo, da je glede na vrednost spornega predmeta (140.796,10 EUR) podana stvarna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, kateremu bo zadevo odstopilo po pravnomočnosti sklepa.
Sklep I Up 151/2007
Ker je bil postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, že končan, je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da kršitve te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Dejanje, s katerim naj bi bila kršena obravnavana pravica, je namreč prenehalo. Smisel sodnega varstva, tudi po presoji pritožbenega sodišča, zoper še trajajočo kršitev te pravice v upravnem sporu pa je v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje odločanja sodišča.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Obstaja enotna praksa Vrhovnega sodišča v zadevah kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, od katere odločitev v tej zadevi ne odstopa.

[OBRAZLOŽITEV]

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnic za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v zadevi P 247/2002 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ko sta uveljavljali odškodnino zaradi izgube moža oziroma očeta. Glede na datum zaključka sojenja v prejšnji pravdi je sodišče presodilo, da ne pridejo v poštev določbe Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), temveč 26. člen Ustave Republike Slovenije in določbe Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma Obligacijskega zakonika. Zahtevek pa je neutemeljen, ker tožnici nista uveljavljali nobene od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, saj duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice osebnosti sploh nista zatrjevali.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. V predlogu za dopustitev revizije tožeča stranka navaja, da bi nižji sodišči morali tožnicama prisoditi zahtevano odškodnino, saj tožnici nista bili dolžni izkazati trpljenja zaradi dolgotrajnega sojenja. V podobnih primerih tožniki niso bili dolžni izkazovati tega dejstva, v času sojenja pa ZVPSBNO še ni veljal in zato tožeča stranka pred 1. 1. 2007 ni imela možnosti za pospešitev postopka na prvostopnih sodiščih. Kot razlog za dopustitev revizije tožeča stranka navaja, da sodna praksa višjih sodišč ni enotna in se pri tem sklicuje na drugačno odločitev Okrajnega sodišča v Celju P 12/2008 in Višjega sodišča v Celju Cp 96/2009, ko je bila prisojena odškodnina po ZVPSBNO.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije, saj v tej pravdi ne gre za pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlagateljici zatrjujeta le neenotnost prakse višjih sodišč, in sicer drugačno odločitev v obravnavani zadevi v primerjavi z odločitvijo celjskih sodišč v drugi tovrstni zadevi. Taka trditev pa za dopustitev revizije ne zadošča, saj je odločilna sodna praksa Vrhovnega sodišča in primerjava obravnavane zadeve s to prakso. Neskladnosti odločitve s sodno prakso Vrhovnega sodišča predlog ne zatrjuje, Vrhovno sodišče ugotavlja, da obstaja enotna praksa Vrhovnega sodišča v tovrstnih zadevah(1), odločitev v tej zadevi pa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa. Zato je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke na podlagi drugega odstavka 367.c člena zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj: II Ips 591/2008, II Ips 305/2009, II Ips 800/2008, II Ips 470/2009.