Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep II DoR 97/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:II.DOR.97.2009 AI generated

Sklep II DoR 97/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep II DoR 97/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu mora tožena stranka plačati odškodnino za škodo, izvirajočo iz poškodbe, ki jo je utrpel na delu pri njej. Sodišče druge stopnje je tožnikovo laično pritožbo, v kateri se je zgolj skliceval na pritožbo svoje pooblaščenke (odvetnice), ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ker ni bila podpisana, zavrnilo.

Legislator headnote

AI generated

Sklep II DoR 97/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku mora v predlogu za dopustitev revizije stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

Keywords

AI generated
lack of signature lack of entitlement disputed claim damage to credit insufficiently substantiated grievance partial claim
AI generated
Sodba II Ips 339/99
Odškodnina za strah ni smela biti odmerjena v večjem obsegu, kot pa le toliko, kolikor je bil prestani strah objektivno pogojen s poškodbo, ki jo je utrpel tožnik.
Sodba in sklep II Ips 25/2009
Tožnik se je 14. 3. 2000 telesno poškodoval na delu. Utrpel je udarnino glave, odrgnino na levi strani zatilja, zvin vratnega dela hrbtenice, udarnino v predelu desne lopatice in postravmatsko stresno motnjo, zaradi česar mu je bila pravnomočno prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 34.217,98 EUR (4.172,92 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 1.669 EUR za strah in 28.375,89 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) in odškodnina za premoženjsko škodo v višini 692,43 EUR. S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje popravilo revaloriziracijo s strani tožene stranke že plačanega zneska tožniku. Višji tožbeni zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in odškodnino iz naslova strahu zvišalo za 834,41 EUR ter ustrezno spremenilo odločitev o stroških postopka, v preostalem delu pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo, kot tudi pritožbo tožeče stranke zoper popravni sklep.
Sodba II Ips 352/2006
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačilo odškodnine, toda sodišče druge stopnje je po tožnikovi pritožbi to sodbo razveljavilo.
VSRS Sklep II DoR 493/2021
Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je prvi toženec 20% soodgovoren za škodo, ki je nastala tožniku v škodnem dogodku 5.
VSL sodba II Cp 1819/2009
Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu glede teka obresti od glavnice spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 1.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.12.2004 (namesto od dneva izdaje sodbe).

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Tožnik spornega pravnega vprašanja ni navedel (dovolj) natančno in konkretno, v celoti pa je opustil navedbo pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Predlog je zato nepopoln.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu mora tožena stranka plačati odškodnino za škodo, izvirajočo iz poškodbe, ki jo je utrpel na delu pri njej. Sodišče druge stopnje je tožnikovo laično pritožbo, v kateri se je zgolj skliceval na pritožbo svoje pooblaščenke (odvetnice), ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ker ni bila podpisana, zavrnilo.

2. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Poudarja, da je bila njegova prava volja vložiti pritožbo, vsebinsko enako odvetničini pritožbi in da se je prav zato na odvetničino pritožbo tudi skliceval, zaradi česar bi moralo sodišče druge stopnje obravnavati tudi vsebino le-te. Ob obravnavanju dopuščene revizije pričakuje odgovor na pravno vprašanje „ali se laične pritožbe presojajo po svoji vsebini z upoštevanjem prave volje vložnika pritožbe, ali tako, da se daje prednost formalnosti.“

3. Predlog ni popoln.

4. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku mora v predlogu za dopustitev revizije stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Tožnik navedenim zakonskim zahtevam ni zadostil: spornega pravnega vprašanja ni navedel (dovolj) natančno in konkretno, v celoti pa je opustil navedbo pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Predlog je zato nepopoln.

6. Če stranka ne ravna po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku se po določbi šestega odstavka istega člena predlog za dopustitev revizije zavrže. Tako je moralo Vrhovno sodišče odločati tudi v konkretnem primeru.