Sklep X Ips 214/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revident samo s sklicevanjem na zatrjevano vrednost premoženja ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku dne 9. 5. 2009 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, ker pomeni, da ni upravičen do vrnitve vrednosti celotnega denacionalizacijski upravičenki odvzetega premoženja, vrednega vsaj 20.000,00 EUR in več.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Črnomelj z dne 30. 4. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 1. 9. 2008, s katero je ta zavrnila revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen zavrnil zahtevo revidentove pravne prednice A.A. za denacionalizacijo premoženja, navedenega v izreku izpodbijane odločbe.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in tudi

Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009)

ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident smiselno uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revident samo s sklicevanjem na zatrjevano vrednost premoženja ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

6. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.