Sklep II Ips 429/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija je zavržena kot prepozna, ker je bila vložena pri nepristojnem sodišču, na pristojno sodišče pa je prispela po izteku zakonskega 30-dnevnega roka.

[OBRAZLOŽITEV] Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka. OBRAZLOŽITEV: 1. Po drugem sojenju je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi toženke, ki je zahtevala plačilo preživnine 250.000 SIT mesečno od izdaje sodbe dalje. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke (tožnice po nasprotni tožbi) ter potrdilo prvostopenjsko sodbo. 3. Toženka je na Vrhovno sodišče Republike Slovenije vložila predlog za ugotovitev dopustnosti revizije po 367.b členu ZPP, dne 5. 11. 2008 pa je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila dopolnitev revizije. 4. Vrhovno sodišče je toženkin predlog štelo za revizijo in ga odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani, to pa je predlog in dopolnitev revizije vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu in tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi), ki je v odgovoru na revizijo navedla, da je revizija neutemeljena in naj se jo zato ne dopusti oziroma naj se jo zavrne. 5. Revizija je prepozna. 6. Institut dopustitve revizije (367. člen Zakona o pravdnem postopku) je uvedla novela Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS št. 45/2008), ki velja od 1. 10. 2008. V prehodni določbi drugega odstavka 130. člena ZPP-D je določeno, da se postopek nadaljuje po dosedanjim (prejšnjih) predpisih, če je bila pred uveljavitvijo ZPP-D na prvi stopnji izdana odločba, s katero je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan. V obravnavanem primeru je bila izdana prvostopenjska sodba 18. 1. 2008, torej pred uveljavitvijo ZPP-D, kar pomeni nadaljevanje postopka po prejšnjih določbah ZPP (ZPP-UPB3, Ur. l. RS št. 73/2007). 7. Ker prejšnje določbe ZPP niso poznale instituta dopustitve revizije, je s strani tožene stranke vložen predlog za ugotovitev dopustnosti revizije lahko po vsebini samo revizija, zato je to vlogo revizijsko sodišče obravnavalo kot tako. Pri tem je upoštevalo določbe 367. člena ZPP in nadaljnjih ter ugotovilo, da sta revizija in njena dopolnitev prepozni. 8. Po prvem odstavku 367. člena ZPP je rok za vložitev revizije 30 dni od vročitve drugostopenjske sodbe. Revizijo je treba po 373. členu ZPP vložiti pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje. Toženka ima pooblaščenko, ki ji je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 25. 9. 2008. Tridesetdnevni rok za vložitev revizije je potekel v ponedeljek 27. 10. 2008. 9. Toženkina vloga, ki se lahko upošteva le kot revizija, je bila naslovljena in poslana na Vrhovno sodišče, ki pa ni pristojno sodišče za vložitev revizije. Po prvem odstavku 112. člena ZPP je treba vlogo, vezano na rok, da se šteje za pravočasno, izročiti pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Vrhovno sodišče je zato takoj ob prejemu toženkino vlogo 24. 10. 2008 odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. To jo je prejelo 28. 10. 2008. Ugotoviti je torej, da gre v obravnavanem primeru za revizijo, ki je bila poslana na nepristojno sodišče, na pristojno sodišče pa je prispela po izteku nepodaljšljivega zakonskega 30-dnevnega roka. Po izteku tega roka je bila vložena tudi dopolnitev revizije. Revizijsko sodišče je zato toženkino revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo. 10. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Tožeča stranka pa z vsebinskim nasprotovanjem utemeljenosti revizije ni prispevala k odločitvi, zato njenih stroškov revizijskega postopka ni mogoče šteti kot potrebnih in jih je dolžna kriti sama.