Sklep I R 109/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Upnica je predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nadomestno dejanje, ki ga mora storiti dolžnik. Za odločanje o takem predlogu za izvršbo (in za samo izvršbo) pa je po določbi 224. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova, vključno z odločanjem o stroških, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil dolžniku v izvršilnem naslovu naloženo dejanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

OBRAZLOŽITEV:

1. Okrajno sodišče na Ptuju se je s sklepom 0087 I 155/2009-2 z dne 18. 5. 2009 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi in po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Celju – sklicujoč se na določbo prvega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Okrajno sodišče v Celju, ki mu je bila zadeva odstopljena, pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo kompetenčni spor, s predlogom za „razveljavitev“ prej citiranega sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju in ugotovitev, da je za reševanje te zadeve krajevno pristojno slednje navedeno sodišče; sklicevalo se je na določbo 224. člena ZIZ.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

4. Zmotna je opredelitev vrste izvršbe v sklepu o nepristojnosti Okrajnega sodišča na Ptuju kot izvršbe za izterjavo denarne terjatve (2.500,00 EUR), posledično pa tudi sklicevanje tega sodišča na določbo o krajevni pristojnosti iz prvega odstavka 100. člena ZIZ. Upnica je namreč predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nadomestno dejanje, ki ga mora storiti dolžnik. Za odločanje o takem predlogu za izvršbo (in za samo izvršbo) pa je po določbi 224. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova – v danem primeru torej Okrajno sodišče na Ptuju – vključno z odločanjem o stroških, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil dolžniku v izvršilnem naslovu naloženo dejanje (ne da bi to bila relevantna navezna okoliščina za določitev pristojnosti v pomenu določbe prvega odstavka 100.

člena ZIZ). Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ v tem kompetenčnem sporu (v katerem ne gre za inštančno odločanje o pravnem sredstvu, s pooblastilom za „razveljavitev“ sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju v smislu predloga, za katerega se zavzema Okrajno sodišče v Celju) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.