Sklep I R 95/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v B.

[JEDRO]

Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s sporom samim, pač pa nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje spada tudi okoliščina, da nepremičnina, ki je predmet izpodbijane vknjižbe, v naravi predstavlja stavbo, katere najemnik je Okrožno sodišče v A., ki je v sporu krajevno in stvarno pristojnosto.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrožnim sodiščem v A. je pod opr. št. P 519/2009 v teku pravdni postopek po tožbi M. zoper S. d.o.o. in N. d.o.o., zaradi ugotovitve neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Spor se nanaša na parcelo št. 2080 k.o. ..., za katero je najemno pogodbo 31. 5. 2005 sklenilo Okrožno sodišče v A., v stavbi pa posluje tudi Okrajno sodišče v A. Prva in druga tožena stranka to okoliščino štejeta kot tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki je nujna, da ne bi obstajal dvom o tem, ali bo Okrožno sodišče v A. zmoglo nepristransko razsojati o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

2. Predlog je utemeljen.

3. Iz določbe 23. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja pravico do sodnega varstva, izhaja (tudi) zahteva, da sodišče pri postopanju v vsaki posamezni zadevi ustvari in ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, ki zajema presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Eden od procesnih institutov, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti. Ta je urejena v 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s sporom samim, pač pa nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani prvih dveh toženih strank zatrjevana okoliščina, da nepremičnina, ki je predmet izpodbijane vknjižbe, v naravi predstavlja stavbo, katere najemnik je Okrožno sodišče v A., ki bi moralo odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka po pravilih o krajevni in stvarni pristojnosti. Če bi to storilo, bi lahko bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker obravnavana okoliščina utemeljuje prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v B.