Sklep II DoR 74/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Legislator summary
AI generatedSodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za povrnitev stroškov v zvezi s solastno nepremičnino, in sicer tako, da je prvotoženka dolžna plačati tožnikoma 1.139,42 EUR, drugotoženka in tretjetoženka pa vsaka po 284,86 EUR (torej skupaj 1.709,14 EUR). V presežku do zahtevanih 2.527,17 EUR je zahtevek zavrnilo. Toženkam je naložilo povrnitev dela stroškov postopka tožnikov, sorazmernega njunemu uspehu v pravdi.
Legislator headnote
AI generatedSklep II DoR 74/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče revizije ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega 2.000 EUR.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega 2.000 EUR, revizije ni mogoče dopustiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlog se zavrže.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za povrnitev stroškov v zvezi s solastno nepremičnino, in sicer tako, da je prvotoženka dolžna plačati tožnikoma 1.139,42 EUR, drugotoženka in tretjetoženka pa vsaka po 284,86 EUR (torej skupaj 1.709,14 EUR). V presežku do zahtevanih 2.527,17 EUR je zahtevek zavrnilo. Toženkam je naložilo povrnitev dela stroškov postopka tožnikov, sorazmernega njunemu uspehu v pravdi.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženk ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnilo ter tožnikoma naložilo, da toženkam povrnejo njihove stroške postopka.
3. Tožnika sta zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog ni dovoljen.
5. Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče revizije ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega 2.000 EUR.
6. Z izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje je bilo odločeno o delu zahtevka, ki mu je bilo s sodbo sodišča prve stopnje ugodeno, tj. o obveznosti plačila v skupni višini 1.709,14 EUR. Vrednost izpodbijanega dela sodbe predstavlja torej ta znesek in ne prvotno zahtevani znesek, kot sta tožnika navedla v predlogu za dopustitev revizije. Ker navedeni znesek ne presega revizijskega praga, je revizijsko sodišče predlog zavrglo.