Sklep II DoR 33/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Predlog za dopustitev revizije je zato Vrhovno sodišče zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu mora tožena stranka v 15 dneh plačati 7.511,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 2005 dalje ter da mu mora od 28. 11. 2005 dalje letno plačevati najpozneje do 1. 3. v vsakem koledarskem letu po 2.503,75 EUR za čas od 28. 11. 2005 dalje, pri čemer mu mora dospele obroke plačati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude pri plačilu že dospelih in v bodoče dospevajočih obrokov pa tudi zakonske zamudne obresti. Tožnika je zavezalo toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Vtoževani zneski predstavljajo odškodnino zaradi manjvrednosti in omejene rabe njegovih zemljiških parcel v k. o. ..., na katerih leži trasa treh daljnovodov s po dvema daljnovodnima stebroma za vsakega, ki jih je tožena stranka zgradila v letih 1951, 1964 in 1968.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilno sodbo s sklepom razveljavilo in odločilo, da se zadeva odstopi v obravnavanje nepravdnemu oddelku stvarno in krajevno pristojnega Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu.

3. Tožena stranka je vložila pravočasen predlog za dopustitev revizije. Utemeljila ga je z očitki pritožbenemu sodišču, (1) da je prekoračilo tožbeni zahtevek, ker je o temelju odločilo na drugi pravni podlagi kot sodišče prve stopnje, te podlage pa tožnik ni uveljavljal, (2) da je prekoračilo pooblastila pri uradnem preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, ker na stvarno pristojnost ne pazi po uradni dolžnosti, (3) da je v bistvenih elementih razveljavitveni sklep neobrazložen, (4) da je bilo o temelju odločeno s sklepom namesto s sodbo in (5) da je materialno pravo uporabilo zmotno, saj tožnik nima pravice do odškodnine ali do kakršnekoli druge odmene.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča je rezultat njegovega pravnega naziranja, da je tožnik upravičen do odškodnine, kot jo predvidevata Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP) in Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), ker so tožnikove nepremičnine obremenjene s služnostjo v javno korist, ki se je ves čas izvajala, zaradi česar je bila tožnikova lastninska pravica omejena, o višini odškodnine pa je treba po določbi osmega odstavka 110. člena ZUreP odločiti v nepravdnem postopku. Vendar odločbe o temelju obveznosti tožene stranke ni izdalo.

6. Stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo (četrti odstavek 384. člena ZPP). To pomeni, da je revizijo zoper sklep mogoče vložiti pod pogoji iz 367. člena ZPP, določenimi v drugem odstavku (če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR – dovoljena revizija) oziroma v tretjem odstavku (če revizija po drugem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče – dopuščena revizija). V obravnavanem premoženjskopravnem sporu revizija glede na vrednost spornega predmeta ni dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP), pač pa bi jo sodišče lahko dopustilo (tretji odstavek istega člena). Vendar tega ni moglo storiti, ker sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Predlog za dopustitev revizije je zato Vrhovno sodišče zavrglo.