VSL sklep II Cp 2980/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO] Po določbah 142. člena ZPP bi moral vročevalec najprej poskušati vročiti sodbo odvetniku po določbah 138. člena ZPP in če to ni možno, pustiti v predalčniku odvetniku obvestilo, naj bo določen dan ob določeni uri na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Šele na to bi prišlo v poštev, da pisanje pusti v predalčniku.

[OBRAZLOŽITEV] : Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožene stranke z dne 4.2.2009, ker je prepozna. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb ZPP. Iz podatkov iz spisa izhaja, da je bila sodba II Cp 1948/2008 vročena toženi stranki 5.1.2009. Ker ni bila izkazana vročitev, je bila ponovno vročena 17.2.2009. Na kuvertah je prečrtan napis osebno, kar pomeni, da je bilo vročeno neosebno. Možno je, da je bila sodba prvič puščena v poštnem predalu 29.12.2008, vendar je dejansko pooblaščenec sodbo prejel 5.1.2009. Meni, da je treba sodbo, proti kateri je dopustna revizija vročiti osebno in da je sodišče zmotno razlagalo določbe 1. in 2. odst. 142. člena ZPP. Opozarja na ustavne pravice do pravdnega sredstva. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na 141. člena ZPP, ker je menilo, da sodbe sodišča druge stopnje ni treba vročiti osebno, ampak da je bila sodba pravilno vročena, ko je bila puščena v pooblaščenčevem poštnem predalčniku 29.12.2008 (kot izhaja iz vročilnice). Ker je revizija vložena 4.2.2009, je menilo, da je tožena stranka zamudila prekluzivni 30-dnevni rok iz 1. odst. 374. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem primeru sodišče prve stopnje napačno vročalo odločbo sodišča druge stopnje po 141. členu ZPP, saj bi moralo po 2. odst. 142. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje vročiti osebno. Sicer je v konkretni zadevi treba uporabiti po 130. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (ZPP-D, Ur. list RS, št. 45/08), prejšnji ZPP (odločba prve stopnje je bila izdana 5.2.2008 in se je zato postopek nadaljeval po dosedanjih predpisih), je treba uporabiti določbe ZPP-ja iz Ur. lista RS, št. 523/07. To pomeni, da bi po določbah 142. člena ZPP najprej moral vročevalec poslušati vročiti sodbo odvetniku po določbah 138. člena ZPP in če to ni možno, pustiti v predalčniku odvetniku obvestilo, naj bo določen dan ob določeni uri na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Šele na to bi prišlo v poštev, da pisanje pusti v predalčniku (4. odst. 142. člena ZPP). Ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da sodbe sodišča druge stopnje ni treba vročati osebno in da ne gre za primer iz 2. odst. 142. člena ZPP. Kaj takega tudi v komentarju ZPP, na katerega se sodbe sklicuje, ne piše. No dvoma, da je sodba sodišča druge stopnje „pisanje“ po 2. odst. 142. člena ZPP, za katerega se lahko oceno, da je potrebna večja previdnost pri vročanju. Če je v 1. odst. taksativno našteto pisanje, ki ga je treba osebno vročiti, izredno pravno sredstvo, je toliko bolj treba osebno vročati sodbo, proti kateri je možno takšno izredno pravno sredstvo. Ker je bila sodna pošiljka s sodbo vložena v poštni predal odvetnika, ne da bi bil pozvan po 142. členu ZPP, da je osebno in brez pouka o posledicah, je vročitev opravljena takrat, ko jo je odvetnik dejansko prejel. Odvetnik zatrjuje, da jo je dejansko prejel 5.1. in tedaj je glede na revizijo, ki je vložena 4.2.2009, revizija pravočasna oziroma vložena znotraj 30-dnevnega prekluzivnega roka. Ker je sodišče prve stopnje z zmotno uporabo 142. člena ZPP odvzelo stranki možnost obravnavanja pred sodiščem gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, kar je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP). V pritožbenem postopku je odločal senat na podlagi 4. odst. 366.a člena ZPP. Pritožba še opozarja, da je sodišče prve stopnje sodbo vročilo odvetniku še dodatno in sicer, da jo je prejel 17.2.2009. Glede na to, da je revizija pravočasna, se pritožbeno sodišče s to navedbo ni ukvarjalo.