VSL sklep II Cp 2291/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

[JEDRO] Pravni temelj originalne pridobitve stvarnih pravic se v postopku odločanja o dovolitvi vknjižbe dokazuje bodisi z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim zemljiškoknjižni lastnik priznava pravna dejstva, ki so podlaga za izvirno pridobitev (posadna listina) in na katerem je podpis osebe, ki ga je izstavila, overjen, bodisi s pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da je oseba pridobila lastninsko pravico.

[OBRAZLOŽITEV] : Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlagateljičin zemljiškoknjižni predlog. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo predlagateljičin ugovor proti takšni odločitvi. Predlagateljica je zoper sklep sodišča prve stopnje vložila pravočasno laično pritožbo. V obrazložitvi pritožbe povzema vsebino prošnje MB z dne 30.4.1902, navaja, da jo je županstvo R. potrdilo in zaključuje, da ti zapisi potrjujejo, da je bila parcela 937/1 in 937/5 dodeljena BM v trajno last in jo je družina B. vseskozi nemoteno uživala ter imela v posesti. Enako velja tudi za predlagateljico kot pravno naslednico BM. Lastninsko pravico je pridobila na podlagi priposestvovanja. Parceli 937/5 in 937/1 sta bili pripisani Agrarni skupnosti K.. Ne more dobiti podpisov od vseh članov omenjene agrarne skupnosti, ker jih je veliko mrtvih in v tujini. Pritožbeno sodišče prosi, da ji prizna, da je imela nepremičnino ves čas v posesti in jo pridobila na podlagi priposestvovanja. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem postopku ugotovilo, da zemljiškoknjižni predlog, ki ga je vložila predlagateljica ni izpolnjeval procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o njem. Zato je predlagateljico na podlagi 2. odst. 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) pozvalo, da ga v odrejenem roku osmih dni ustrezno dopolni. Predlagateljica je vložila zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 937/5, 937/3 in 937/1 vl. št. 99, k.o. S. Vknjižba pravic v zemljiško knjigo se dovoli na podlagi pravnega temelja, ki je z gotovostjo izkazan v ustrezni listini. Katere listine so lahko podlaga za vknjižbo, določa 40. člen ZZK-1. Če je pravni temelj pridobitve stvarne pravice pravni posel, se ta dokazuje z listino (zemljiškoknjižnim dovolilom), ki jo je izstavil zemljiškoknjižni lastnik, ki dovoljuje vpis pridobitve pravice. Sodišče prve stopnje je v odločitvi o zemljiškoknjižnem predlogu navedlo, da predlagateljica pravnega temelja pridobitve lastninske pravice ni izkazovala z zemljiškoknjižnim dovolilom. V izpodbijanem sklepu pa je zemljiškoknjižno sodišče zaključilo, da listine, ki jih je predlagateljica predložila, tudi ni mogoče umestiti med ostale listine iz omenjenega 40. člena ZZK-1, ki bi lahko bile podlaga za vknjižbo. Predlagateljica v pritožbi navaja, da je lastninsko pravico na omenjenih nepremičninah pridobila s priposestvovanjem, torej na originaren način. Za izvirne pridobitve stvarnih pravic je značilno, da se pravica pridobi in s tem preneha pravica prejšnjega imetnika, neodvisno od volje prejšnjega imetnika, v trenutku, ko nastopijo tista pravna dejstva, na katera zakon veže posledico (pridobitev oziroma prenehanje pravice). Pravni temelj originalne pridobitve pravic se v postopku odločanja o dovolitvi vknjižbe dokazuje bodisi z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim zemljiškoknjižni lastnik priznava pravna dejstva, ki so podlaga za izvirno pridobitev (posadna listina) in na katerem je podpis osebe, ki ga je izstavila, overjen, bodisi s pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da je oseba pridobila lastninsko pravico. Če stranka meni, da je pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem, bo zahtevala izdajo ugotovitvene sodne odločbe, da je na podlagi priposestvovanja pridobila lastninsko pravico. Glede na v pritožbi zatrjevani način pridobitve lastninske pravice na omenjenih nepremičninah, bi torej predlagateljica lahko zahtevala vknjižbo lastninske pravice na omenjenih nepremičninah le na podlagi ustrezne posadne listine oziroma sodbe. Ker ni, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga pravilna. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in potrditi sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).