Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba IV Cp 2583/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:IV.CP.2583.2009 AI generated

VSL sodba IV Cp 2583/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sodba IV Cp 2583/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Obravnava pritožbenih novot in v pritožbi predlaganih dokazov na seji senata. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožba na razvezo zakonske zveze, ki jo je 8. 8. 2008 vložil F.M., utemeljena.

Legislator headnote

AI generated

VSL sodba IV Cp 2583/2009 · Višje sodišče v Ljubljani: Pritožnica višje sodišče prosi, naj po uradni dolžnosti ugotovi morebitne kršitve določb pravdnega postopka. Svojega pritožbenega očitka ne konkretizira, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

Keywords

AI generated
previous legal status standing of neighbours status action gap in legal protection protective statutory provisions request for protection status
AI generated
Sodba I Ips 163/95
Zahteva zagovornice obsojenega F.M.
VSL sodba in sklep IV Cp 3020/2012
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, ki sta jo sklenila 15.
VSL sklep I Cp 2101/2009
Strankina trditev, da ji ni bila (pravilno) vročena sodba, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, niti to ni obnovitveni razlog, ampak razlog za vložitev predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o izvršljivosti, s katerim je bilo ugotovljeno, da je zamudna sodba Okrajnega sodišča v L., opr. št. I P 3368/2006 z dne 28.3.2008, postala pravnomočna dne 13.5.2008.
VSL sodba I Cp 1581/99
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
VSL Sklep II Cp 529/2020
S sklepom z dne 8. 11. 2019 je sodišče prve stopnje zavrglo toženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo dne 25. 10. 2019. Zoper sklep se toženec pritožuje. Uvodoma navaja, kako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo in kaj je podalo v njegovo obrazložitev. V nadaljevanju pojasnjuje, da naj bi sodnica v pravdnem postopku zaradi nevročitve sodnih pošiljk na posredovan naslov zagrešila bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zaradi česar je bila izdana sodba na podlagi pripoznave. Ob sklicevanju na določbo 386. člena ZPP poudarja, da sodnica ni bila pristojna zavreči zahteve za varstvo zakonitosti, ki je bila sodišču prve stopnje poslana v vednost. Na koncu še navaja, da je bila pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zakonitem roku v skladu s prvim odstavkom 385. člena ZPP posredovana Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Obravnava pritožbenih novot in v pritožbi predlaganih dokazov na seji senata.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožba na razvezo zakonske zveze, ki jo je 8. 8. 2008 vložil F.M., utemeljena.

Zoper takšno sodbo se pritožuje toženka. Navaja, da se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov, obrazloži pa le pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Trdi, da je s F.M. od sklenitve zakonske zveze do njegove smrti živela v z zakonom urejeni življenjski skupnosti moža in žene, da je zakonska zveza temeljila na svobodni odločitvi živeti v njej, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ne zahteva, da morata zakonca imeti skupno stalno bivališče.

Pritožnica našteva, katera dela sta opravila skupaj s pokojnim tožnikom, in trdi, da mu je kuhala, prala in skrbela za gospodinjstvo.

Toženka v nadaljevanju povzema, da iz spremembe tožbe izhaja, da je bil tožnik zelo bolan, pooblaščenka tožnice pa v vlogi ni navedla, kdo je ves ta čas zanj skrbel, mu nudil fizično in moralno podporo, mu pomagal oziroma pripravil drva za zimo, skrbel za živali na domačiji, da je domačija, dom F. M., funkcionirala tako, kot je želel. Kot dokaz v zvezi s svojimi trditvami tožnica predlaga fotokopijo izjav prič.

Toženka ostro nasprotuje trditvam, da je tožnica edina dedinja po pokojnem F.M. in navaja, da je bila tudi toženka vabljena na zapuščinsko obravnavo kot dedinja. Kot dokaz pritožnica predlaga vpogled v izpisek iz matičnega registra o smrti.

V zaključku pritožbe pritožnica naproša višje sodišče, da po uradni dolžnosti opravi vse ter ugotovi morebitne kršitve določb pravdnega postopka, vključno z načinom vročanja sodnih pisanj.

Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. V odgovoru na pritožbo tožnica poudarja, da toženka na tožbo, ki jo je prejela, ni odgovorila, da se ni udeležila narokov, na katere je bila vabljena, zoper sodbo pa se je pritožila potem, ko je na zapuščinski obravnavi izvedela, da v primeru razveze zakonske zveze ne bo dedovala po pokojnem F.M.

Pritožba ni utemeljena.

Glede posplošeno očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka:

Pritožnica višje sodišče prosi, naj po uradni dolžnosti ugotovi morebitne kršitve določb pravdnega postopka. Svojega pritožbenega očitka ne konkretizira, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je pregledalo tudi način vročanja sodnih pisanj, torej tožbe, vabil na naroke za glavno obravnavo in izpodbijane sodbe. V spisu se nahajajo vročilnice (spete k listovnim številkam 2, 6, 12 in 26 v spisu), ki izkazujejo, da je toženka vsa pisanja prejela osebno.

Glede ostalih pritožbenih razlogov:

Toženka na tožbo ni odgovorila in se tudi ni udeležila narokov za glavno obravnavo. Vse, kar navaja v pritožbi, so torej novote, ki so glede na določbo 414. člena ZPP v zakonskih sporih dopustne. Pritožnica trdi, da zakonska zveza med njo in F.M. ni bila mrtva (kot je trdil tožnik v tožbi in je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi), ampak je trajala v njeni polni vsebini od sklenitve zakonske zveze do smrti F.M. Trdi, da je zakonske zveza temeljila na svobodni odločitvi živeti v njej, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. V zvezi s temi trditvami, pa tudi v zvezi s trditvami, da je ves čas trajanja zakonske zveze skrbela za moža, mu prala, kuhala in skrbela za gospodinjstvo, toženka predlaga fotokopijo izjav prič. Pritožnica je pritožbi priložila zapis sosedov J. Z. Č. z dne 12. 5. 2009 (priloga B1 v spisu). Podpisnika izjave navajata, da je pritožnica pomagala pri delu na parceli F.M. V nadaljevanju je navedeno: kozolec, prizidek pri hiši, škarpa, napeljava vodovoda. Drugih dokazov toženka ni predložila niti predlagala njihove izvedbe. Priložena pisna izjava prič v ničemer ne potrjuje pritožbenih navedb, da naj bi pritožnica skrbela za moža, da naj bi skrbela za gospodinjstvo in da naj bi med njima še obstajala čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje, razumevanju, zaupanje in medsebojna pomoč. Pritožbene navedbe o tem, katera dela naj bi zakonca opravila na domačiji, so tudi časovno neopredeljene (enako kot zapis J. in Z.Č.). Dejstvo, da je toženka pomagala pri delu na parceli pa nikakor ne potrjuje tožničinih trditev, da je bila zakonska zveza še polnokrvna oz. je vsebovala elemente, ki jih po določbi 13. člena ZZZDR povzema pritožnica.

Potem ko je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP na pritožbeni seji obravnavalo nova dejstva in dokaze, je zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dedinja prvotnega tožnika dokazala, da sta pritožnica in pokojni tožnik 20 let živela ločeno in vsak svoje življenje, da je tožnik vsa leta skrbel sam zase, da s toženko nista imela nobenih odnosov in tudi ne komunikacije, pa tudi to, da je tožnik tožbo vložil zato, ker je želel pred smrtjo urediti razvezo zakonske zveze, ki je obstajala le še na papirju. Toženka svojih nasprotnih trditev ni uspela dokazati.

Ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica s pritožbo ni uspela omajati, utemeljujejo odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na določbi 65. in 1. odstavka 85. člena ZZZDR.

Višje sodišče je zato v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.