VSL sklep II Cp 1568/2009 · Višje sodišče v Ljubljani
Legislator summary
AI generatedPravnomočno odločena stvar je procesna ovira, ki onemogoča meritorno obravnavanje. Sodišče mora nanjo paziti ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za delitev solastne nepremičnine – parc. št. 367/10 k.o. X. z obrazložitvijo, da je o delitvi te nepremičnine že pravnomočno odločeno.
Legislator headnote
AI generatedVSL sklep II Cp 1568/2009 · Višje sodišče v Ljubljani: Sodišče mora nanjo paziti ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za delitev solastne nepremičnine – parc. št. 367/10 k.o. X. z obrazložitvijo, da je o delitvi te nepremičnine že pravnomočno odločeno.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Pravnomočno odločena stvar je procesna ovira, ki onemogoča meritorno obravnavanje. Sodišče mora nanjo paziti ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za delitev solastne nepremičnine – parc. št. 367/10 k.o. X. z obrazložitvijo, da je o delitvi te nepremičnine že pravnomočno odločeno.
Pritožuje se predlagateljica. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter nadaljevanje postopka delitve. Ugotovitev sodišča, da je obravnavana nepremičnina že razdeljena, ocenjuje za protispisno. Opozarja, da se nihče od udeležencev ni skliceval na zadevo N 180/81. Pooblaščenci zato ne, ker zanjo niso vedeli, udeleženci pa zato ne, ker so se po izdaji sklepa N 180/81 sporazumeli drugače, kot je odločilo sodišče, in hišo fizično razdelili. Hišo uživajo skladno s tem dogovorom; vsak v svoj del so tudi vlagali. Razdelitev je poleg predlagateljice potrdil J.P., ki edini poleg predlagateljice živi v hiši. Hišo oz. svoj del želi prodati le M. P., ki pa postavlja previsoko ceno, da bi njen delež prevzel kateri od solastnikov, predkupnih upravičencev. Vztrajanje pri razdružitvi s sodno prodajo označuje za pravdno nevzdržno in neizvedljivo.
Pritožba ni utemeljena.
Nepremično premoženje, katerega delitev je predlagana, je razdeljeno z dne 24.6.1985 izdanim in pravnomočnim sklepom N 180/81. Pritožbeno sodišče razloge, ki jih za tako stališče navaja sodišče prve stopnje, sprejema in se nanje sklicuje. S sklepom N 180/81 z dne 24.6.1985 je bila opravljena civilna delitev, sam akt prodaje pa bo izveden v izvršilnem postopku, če bo kateri od upravičencev to zahteval. Pravno nepomembna je pritožbena trditev, da se na sklep N 180/81 v postopku ni nihče skliceval, kajti že pravnomočno odločena stvar je procesna ovira, ki onemogoča meritorno obravnavanje. Sodišče mora nanjo paziti ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti.
Predlagateljica je že v predlogu zatrjevala, da so stanovanjski prostori hiše že razdeljeni in delitve stanovanjskih prostorov ni predlagala. Predlagala je zgolj delitev tistega dela nepremičnine 367/10 k.o. X., ki v naravi predstavlja pritikline in pomožne prostor hiše ter delitev zemljišča, ki ni funkcionalno k objektom (sklepni del predloga). Iz 1. točke predloga je razbrati predlagateljičino stališče, da sta nerazdeljena tudi dva ločeno stoječa gospodarska objekta. Niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi predlagateljica ni navedla, zakaj sklepu N 180/81 z dne 24.6.1985 odreka pravno veljavo oz. razlogov za svoje stališče, da obravnavna nepremičnina ni razdeljena. Edina trditev, ki jo je predlagateljica postavila v tej smeri, vendar šele v pritožbi, je, da s sklepom N 180/81 predvidena delitev ni več izvedljiva. Razlogov za tako stališče niti v pritožbi ni navedla. Odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na ugotovitvi, da je obravnavana nepremičnina že razdeljena, je pravilno in predlog za delitev utemeljeno zavržen.
Sklep pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. čl. Zakona o pravdnem postopku.