VSL sklep I Cp 2059/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Tožbe proti osebi, ki ne obstaja, ni mogoče vložiti. Sodišče na procesno sposobnost stranke pazi po uradni dolžnosti. Če je stranka umrla že pred vložitvijo tožbe, gre za napako, ki ni odpravljiva.

Če tožena stranka s subjektivno spremembo tožbe (konkludentno) ne soglaša, je sodišče ne sme dopustiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo s 30.7.2007 zavrglo.

Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki predlaga njegovo razveljavitev.

V pritožbi poudarja, da ni prejel pripravljalnega spisa tožencev z 12.6.2008 niti njihove vloge s 6.4.2009. Sicer pa meni, da v njegovem sporočilu dedičev ni šlo za nikakršno spremembo tožbe, saj se je ob vložitvi tožbe pokazalo, da naj bi toženec umrl, česar tožnik ob vložitvi tožbe ni vedel. Ne glede na to so se toženci konkludentno spustili v obravnavanje po subjektivno spremenjeni tožbi, zato bi sodišče moralo šteti, da so vstopili v pravdo.

Pritožba je bila vročena tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ugotovilo, da je toženec R. A. H. umrl 26.12.2006, to je pred vložitvijo tožbe. Oseba, ki v trenutku vložitve tožbe ni več živela, nima procesne sposobnosti, takšna napaka v postopku ni odpravljiva. To je razlog, da je sodišče prve stopnje tožbo zoper R. A. H. zavrglo. Odločitev, ki temelji na določbi 5. odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), je pravilna.

Ker je sodišče prve stopnje s sklepom s 30.8.2007 spodbudilo tožnika k subjektivni spremembi tožbe (da naj vlogo z 11.9.2007 šteje kot predlog za subjektivno spremembo tožbe je tožnik poudaril tudi v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 23.3.2009, zato pritožbeno sprenevedanje, da ni šlo za subjektivno spremembo tožbe, ni razumljivo), je moralo sodišče prve stopnje tožence pozvati, ali s takšno spremembo soglašajo. Toženci so izjavili, da ne (vloga na list. št. 41 v spisu). Njihovega dotedanjega udejstvovanja v postopku ni mogoče šteti kot soglasje k subjektivni spremembi tožbe. Toženci so namreč v odgovoru na tožbo izrecno navedli, da ne razumejo, zakaj jim je bila tožba vročena v odgovor, da niso pasivno legitimirani, in da se bodo o svoji pasivni legitimaciji dokončno izjasnili takrat, ko bodo prejeli vlogo tožeče stranke s subjektivno spremembo tožbe. Ker toženci s subjektivno spremembo tožbe niso (niti konkludentno) soglašali, je sodišče prve stopnje ni smelo dopustiti (2. odstavek 187. člena ZPP).

Dejstvo, da sodišče tožniku ni vročilo sporočila tožencev, da ne soglašajo s subjektivno spremembo tožbe, ne predstavlja kršitve določb postopka, saj gre za sporočilo sodišču in ne za vlogo, ki bi terjala kontradiktorno obravnavo.

Res je sicer, da sodišče prve stopnje pritožniku tudi v ponovljenem postopku ni vročilo pripravljalnega spisa tožencev z 12.6.2008 s priloženimi dednimi izjavami, vendar pa glede na nastalo procesno situacijo (ker se je izkazalo, da je R. A. H. umrl pred vložitvijo tožbe) vprašanje nasledstva po njem v tej zadevi ni odločilnega pomena, zato takšna kršitev ni mogla nikakor vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Pritožba torej ni utemeljena, izpodbijani sklep je pravilen, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.