VSL sklep I Cp 2063/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] V motenjskih sporih je obnova postopka dovoljena le iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV] : Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog toženca za obnovo postopka in le-te ni dovolilo. Hkrati je tožencu naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnika v znesku 329,20 EUR in sicer v roku 15 dni. Zoper navedeno odločitev se toženec pravočasno pritožuje in zatrjuje, da je bila tožba le konstrukt, sam pa v postopku ni bil vešč prva. Tožnik le izsiljuje in hoče svojo elektro omarico, sedaj pa imata skupaj 16 varovalk. Meni, da bi moral imeti tožnik video kamero, da bi lahko zatrjeval, da mu je on odklopil varovalke. Potrebno je najprej rešiti solastnino, potem pa bi lahko tožnik imel svojo elektro omarico. Sicer pa v času, ko se mu očita motilno dejanje ni bil doma oziroma je zgodaj zjutraj odhajal in se vračal pozno zvečer. Pritožnik še navaja, da bo vsa potrebna plačila izvršil in se ne bo več pritoževal. Pritožba ni utemeljena. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je dopustna le, če je vložena v predpisanem roku in če je izpolnjen vsaj eden od obnovitvenih razlogov, taksativno določenih v 394. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP). V obravnavani zadevi pa gre za spor zaradi motenja posesti, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo člena 430 ZPP, ki dovoljuje obnovo postopka v tovrstnih sporih le iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP. Ob tem sodišče prve stopnje pravilno povzema, da je predlog nedovoljen, ker ni vložen iz zakonitega razloga, prav tako pa je tudi prepozen. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje toženec v pritožbi sploh ne izpodbija, temveč le obširno opisuje svoje videnje dejanskega stanja v tem posestnem sporu, kar pa je v okviru odločanja o dovoljenosti predlagane obnove postopka irelevantno, zato je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano odločitev tudi v okviru uradno upoštevnih kršitev določb postopka, vendar teh ni ugotovilo. Tako pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je toženčev predlog tako prepozen kot nepopoln in tudi nedovoljen, zato je izpodbijana odločitev o zavrženju predloga, temelječa na 1. odstavku 398. člena ZPP materialno pravno pravilna. Upoštevajoč navedeno, pritožbeno sodišče ne odgovarja na obširne pritožbene navedbe toženca, ker bi bilo to ob zgornjih ugotovitvah nesmiselno in neekonomično, saj zaradi opisanih procesnih pomanjkljivosti ne morejo pripeljati do drugačne odločitve. Na osnovi navedenega in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).