Appeal rejected in tenancy dispute between ex-spouses as tenancy is property, not housing right allowing review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed by a tenant against a second-instance court decision in a tenancy dispute between ex-spouses. The tenant argued that review was permitted under Article 111 of the Civil Procedure Act, but the court found the decision based on the Housing Act 1991 to be a property law matter rather than a housing right case. Consequently, the statutory exception for review did not apply, and the appeal was rejected.
Legislator headnote
AI generatedArticle 111, paragraph 2 of the Civil Procedure Act; Article 110 of the Housing Act 1991: Review is not permitted in tenancy disputes between ex-spouses because tenancy agreements constitute property relations, not housing rights.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Dovoljenost revizije po drugem odstavku 111. člena ZNP ne velja za nepravdni postopek določitve najemnika stanovanja izmed razvezanih zakoncev.
[OBRAZLOŽITEV]
Revizija se zavrže.
OBRAZLOŽITEV:
1. Prvostopenjsko sodišče je v tej nepravdni zadevi izmed razvezanih zakoncev določilo predlagateljico za najemnico neprofitnega stanovanja ... in nasprotnemu udeležencu naložilo izselitev iz tega stanovanja.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3. Zoper drugostopenjski sklep je nasprotni udeleženec vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo sklepov sodišč druge in prve stopnje tako, da se predlagateljičin predlog zavrne, podrejeno pa, da se sklepa razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
4. Revizija ni dovoljena.
5. Po 34. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Nasprotni udeleženec se sklicuje na 111. člen ZNP, češ da je v njem določeno, da je v stanovanjskih zadevah revizija dovoljena. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je tako stališče nasprotnega udeleženca zmotno.
6. V tej nepravdni zadevi gre za odločitev o tem, kateri od razvezanih zakoncev po razvezi zakonske zveze ostane ali postane najemnik stanovanja in kateri se mora iz stanovanja izseliti. Pravna podlaga je v 110. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1). Po drugem odstavku 111. člena ZNP pa je dovoljena revizija zoper odločbo sodišča o stanovanjski pravici ali o pravici uporabe stanovanja. To določilo je bilo sprejeto v času, ko je še veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je stanovanjsko pravico opredeljeval kot pravico posebne vrste in ne kot premoženjsko pravico. Ob taki naravi stanovanjske pravice je zakonodajalec dopustil revizijo proti odločbam o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja. Stanovanjski zakon (SZ) in Stanovanjski zakon (SZ-1) pa stanovanjske pravice ne poznata več. Oba urejata le najemna razmerja, ki so po svoji pravni naravi premoženjska razmerja. Zato izpodbijana pravnomočna odločba sodišča druge stopnje, ki temelji na Stanovanjskem zakonu (SZ-1), ni odločba, s katero bi bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja v pomenu drugega odstavka 111. člena ZNP. Revizija nasprotnega udeleženca tako v tej nepravdni zadevi ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je zaradi tega (v skladu z ustaljeno sodno prakso(1)) zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
---.---
Op. št. (1): Primerjaj sodne odločbe VS RS II Ips 14/2000, II Ips 31/97, II Ips 443/96, II Ips 522/95.