Sklep I R 74/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO] Okrajno sodišče v B., kjer je zaposlen toženec in Okrožno sodišče v A., kjer se zadeva obravnava, sta v organizacijskem pogledu povsem ločeni sodišči. Trditve o povezanosti toženca z odvetniki, sodniki in tožilci v ... ne morejo utemeljiti razumnega dvoma v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v A. kot celote.

[OBRAZLOŽITEV] 1. V pravdni zadevi zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deležev na njem Okrožnega sodišča A. P 8/2009 je po razveljavitvi prvostopenjske sodbe tožnica drugič predlagala, da se za postopanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Bistvo njenega predloga je v trditvi, da je toženec v tej pravdi njen bivši mož M. M. sodnik na Okrajnem sodišču v B. in da je zaradi povezave med odvetniki, sodniki in tožilci ... prepričana, da je kršena njena ustavna pravica do nepristranskosti sojenja. 2. Predlog ni utemeljen. 3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. 4. S sklepom I R 3/2007 je bil v tem postopku tožničin predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča že zavrnjen. V sedanjem postopku tožnica zelo podobno kot prvič navaja okoliščino, da je toženec sodnik, da so sodniki, odvetniki in tožilci iz ... njegovi prijatelji ter dodaja trditve o nepravilnostih pri sojenju v tej pravdni zadevi in pri zadevah na Okrajnem sodišču v C. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se tožnica na smotrnost delegacije ne sklicuje, navedeni razlogi pa niso taki tehtni razlogi, ki bi utemeljevali ugoditev predlogu. 5. Karkoli navaja tožnica o sojenju na Okrajnem sodišču v C. je za odločitev v tukaj obravnavani zadevi nerelevantno. Drugemu sodišču se lahko predodeli samo zadeva, v kateri je predlog za delegacijo vložen. Predvsem pa nezadovoljstvo stranke s procesnim vodstvom in siceršnjim odločanjem konkretnega sodnika v konkretni pravdni zadevi ne more biti razlog za prenos pristojnosti. To je stvar pritožbenega postopka in večstopenjskega sojenja. Zato očitki o napačnem sojenju sodnika C. C. v tej pravdni zadevi ne morejo utemeljiti podlage za uporabo 67. člena ZPP. 6. Na trditve o povezanosti toženca z odvetniki, sodniki in tožilci v ..., zaradi česar tožnica meni, da ji ni zagotovljeno nepristransko sojenje, je bilo odgovorjeno že v sklepu tukajšnjega sodišča I R 3/2007 in vse tam navedeno še vedno velja. Okrajno sodišče v B. in Okrožno sodišče v A. sta v organizacijskem pogledu povsem ločeni sodišči. Vsako sumničenje stranke o povezavah je treba presojati z merilom razumnosti in ob tem upoštevati, da so sodniki dolžni in zmožni opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu z varovanjem nepristranskosti in neodvisnosti sojenja, sodniškega ugleda in samostojnosti sodniške oblasti. V obravnavnem primeru tožničine pavšalne trditve ne morejo utemeljiti razumnega dvoma v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v A. kot celote, zaradi česar ni tehtnega razloga za določitev drugega sodišča namesto navedenega. Ko pa gre samo za morebitno nepristranskost konkretnega sodnika, pa je videz nepristranskosti sojenja mogoče zagotoviti z uporabo predlaganega instituta izločitve sodnika po 70. členu ZPP. 7. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.