Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII Ips 229/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.229.2009 AI generated

Sklep VIII Ips 229/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep VIII Ips 229/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da ima tožnik pravico do za 3 % višjega dodatka za stalnost v Slovenski vojski vse od 4. 1. 2008 dalje in sicer iz naslova delovne dobe v JLA. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku pri plačah obračunati še dodatnih 3 % dodatka za stalnost od 1. 4. 2008 dalje in mu nato izplačati neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

Legislator headnote

AI generated

Sklep VIII Ips 229/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da Zakon o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 – 47/02) v 98 f. členu določa, da je višina dodatka za stalnost 0,5 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let. Vendar pa se je z začetkom obračunavanja plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 115/02) s 1. 8. 2008 višina tega dodatka zmanjšala. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče v izreku navedlo napačen odstotek. Zato predlaga, da se izrek sodbe spremeni in se od 1. 8. 2008 dalje določi dodatek za stalnost v višini 0,33 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let.

Keywords

AI generated
military service exemption tax health impairment in military insurance breach of military service duty supplementary pension credit military disciplinary proceedings additional years of pensionable service
AI generated
Sklep Dsp 53/2009
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da ima tožnik pravico do za 3 % višjega dodatka za stalnost v Slovenski vojski vse od 4.
VDSS sodba in sklep Pdp 1384/2007
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.
VDSS sodba in sklep Pdp 470/2012
Pritožbama se delno ugodi, izpodbijana sodba se v točkah I in IV izreka razveljavi ter se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sklep Dsp 122/2007
Navedbe, da bi moralo sodišče revizijo dopustiti, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in navedbe o nestrinjanju z vsebino sodbe sodišča druge stopnje, ne pomenijo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da tožniku od 11.7.2005 dalje prizna dodatek za stalnost v višini 6% osnovne plače in ta dodatek ustrezno izplača, zapadle razlike plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Strinjalo se je s presojo sodišča prve stopnje, da je potrebno pri ugotovitvi višine tožnikovega dodatka za stalnost upoštevati tudi njegovo delovno dobo za čas dela v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), iz katere je kot vojaška oseba v mesecu juniju 1991 prestopil v takratno Teritorialno obrambo. Hkrati je sodišče sklenilo, da se revizije ne dopusti, ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz 1. odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04).
Sodba VIII Ips 171/2005
Ker ustavni zakon določa zagotavljanje pridobljenih pravic vojaškim osebam, ki "nadaljujejo delo" oziroma "nadaljujejo službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije", je sodišče tudi glede dela na vojaški dolžnosti oziroma poklicnega opravljanja vojaške službe v smislu določb 98.f člena ZObr predhodno delo tožnika v aktivni službi v JLA utemeljeno štelo za opravljanje vojaške službe v sestavah, ki so bile vsaj glede tožnikovih statusnih, socialnih in drugih pravic, torej tudi pravic, ki izhajajo iz delovne dobe za čas poklicnega opravljanja vojaške službe, izenačene z delom v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker ne gre za primer iz 1. - 4. točke 31. člena ZDSS-1, ko bi bila revizija dovoljena že po zakonu samem, višje sodišče pa je tudi ni dopustilo, je potrebno revizijo kot nedovoljeno zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da ima tožnik pravico do za 3 % višjega dodatka za stalnost v Slovenski vojski vse od 4. 1. 2008 dalje in sicer iz naslova delovne dobe v JLA. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku pri plačah obračunati še dodatnih 3 % dodatka za stalnost od 1. 4. 2008 dalje in mu nato izplačati neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da Zakon o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 – 47/02) v 98 f. členu določa, da je višina dodatka za stalnost 0,5 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let. Vendar pa se je z začetkom obračunavanja plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 115/02) s 1. 8. 2008 višina tega dodatka zmanjšala. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče v izreku navedlo napačen odstotek. Zato predlaga, da se izrek sodbe spremeni in se od 1. 8. 2008 dalje določi dodatek za stalnost v višini 0,33 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Na podlagi 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) je v premoženjskih individualnih sporih revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka), oziroma, če jo dopusti sodišče. V obravnavani zadevi revizije sodišče ni dopustilo, Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da ne gre za enega od primerov iz 1 - 4 točke 31. člena ZDSS-1, ko bi bila revizija dovoljena po zakonu samem.

7. Ker je sodišče druge stopnje ob izdaji svoje sodbe sklenilo, da se revizija ne dopusti, tožena stranka v času veljavnosti tega sklepa revizije ni mogla vložiti (sicer pa je bila tudi pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije pred Vrhovnih sodiščem zavrnjena).

8. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določb 377. člena, v zvezi s členom 374. členom ZPP revizijo tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo.