Sodba VIII Ips 142/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Ob ugotovitvi, da je tožnica imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 31. 1. 2006 in da je s pristankom tožene stranke nadaljevala z delom do 3. 2. 2006, je sodišče pravilno zaključilo, da je bil s tem izpolnjen pogoj iz 54. člena ZDR za preoblikovanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice na ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2006, ki jo je tožena stranka podala dne 11. 1. 2006 (pravilno 10. 1. 2006) nezakonita ter da je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in delovno razmerje vzpostavilo do 17. 9. 2006. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici plačati plačo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ji za ta čas vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter ji povrniti stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnica ostala na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar je delovno razmerje za določen čas na podlagi 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02) prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče ob odločitvi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2006 nezakonita, ugotoviti tudi, da je bil ustni dogovor strank o skrajšanju delovnega razmerja nezakonit, saj bi stranki morali zaradi spremembe delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi in ne le predrugačiti obstoječe. Meni, da je pravno naziranje sodišča, da pomeni fizična odstranitev ene strani obstoječe pogodbe in njena nadomestitev z drugo, na kateri je spremenjeno le eno pogodbeno določilo, odstop od obstoječe pravne prakse. Odločitev, da je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas šestih mesecev z dne 5. 9. 2005, namesto nje pa je stopila v veljavo nova pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas do 31. 1. 2005 (sklenjena z istim datumom), nima zakonske podlage. Dogovor strank o skrajšanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, ni bil zapisan v zahtevani obliki in ne more imeti pravnih učinkov.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožena stranka ni določno opredelila bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena sodba sodišča druge stopnje. Zato sodišče z vidika tega revijskega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je tožnica s toženo stranko dne 5. 9. 2005 sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto receptor. Pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za določen čas šestih mesecev oziroma od 10. 9. 2005 do 10. 3. 2006 s poskusno dobo treh mesecev. Pred potekom časa trajanja pogodbe o zaposlitvi je dne 10. 1. 2006 prišlo med tožnico in toženo stranko do dogovora, da se prvotno določen čas trajanja pogodbe o zaposlitvi skrajša na dan 31. 1. 2006. Tožnici je bilo obljubljeno, da bo tožena stranka z njo sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Dne 10. 1. 2006 je tožena stranka tožnico ob skrajšanju časa trajanja pogodbe o zaposlitvi tudi obvestila, da ni uspešno opravila poskusnega dela in ji podala „odpoved delovnega razmerja“ v kateri ugotavlja, da bo tožnici zaradi izteka časa trajanja pogodbe o zaposlitvi, prenehalo delovno razmerje z dnem 31. 1. 2006. Ugotovljeno je bilo, da tožena stranka tožnici ni ponudila v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, tožnica pa je kljub temu nadaljevala z delom do 3. 2. 2006.

10. Neutemeljeno je revizijsko zatrjevanje, da dogovor strank o skrajšanju časa trajanja pogodbe o zaposlitvi nima učinka. Gre za očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ni dovoljen revizijski razlog. Iz dokaznega zaključka sodišča namreč izhaja, da je s podpisom obeh strank nedvomno prišlo do sporazumnega skrajšanja trajanja pogodbe o zaposlitvi iz 10. 3. 2006 na 31. 1. 2006, kar pomeni, da je bilo podano soglasje obeh strank glede časa trajanja pogodbe o zaposlitvi.

11. ZDR v 54. členu določa, da se v primeru, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas tako zadošča, da je podan eden od alternativno določenih pogojev.

12. Ob ugotovitvi, da je tožnica imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 31. 1. 2006 in da je ob pristanku tožene stranke nadaljevala z delom do 3. 2. 2006, je sodišče pravilno zaključilo, da je bil s tem izpolnjen pogoj iz 54. člena ZDR za preoblikovanje delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi za določen čas v delovno razmerje oziroma pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato je zahtevku tožnice utemeljeno ugodilo.

13. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.