VSL sklep I Cp 1688/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Terjatev, nastala zaradi kršitve pogodbe, in sicer za plačilo razlike med klubsko in redno ceno za nakup knjig, če član kluba izgubi ugodnosti članstva, ni občasna terjatev, zato zanjo velja splošni petletni zastaralni rok.

[OBRAZLOŽITEV]

:

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo 1. in 3. točko sklepa o izvršbi z dne 22. 8. 2006, 0009 I 2006/09522, istega okrajnega sodišča ter zavrnilo tožbeni zahtevek (za plačilo glavnice v znesku 172,78 EUR s pripadki (zakonske zamudne obresti, stroški izvršilnega in pravdnega postopka)). Ocenilo je, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zastaral, ker je po preteku treh let uveljavljala svojo občasno terjatev.

(2) Proti navedeni sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, pri tem pa posebej opozarja na zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami; ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, sicer pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opredeljuje svoje pritožbene stroške. Nasprotuje oceni prvostopenjskega sodišča, da gre za občasno terjatev in pojasnjuje razliko med občasno obveznostjo članov kluba in med terjatvijo, ki jo uveljavlja proti toženki zaradi izgube članskih ugodnosti v posledici neizpolnitve članskih obveznosti. Prvostopenjskemu sodišču očita, da se z vprašanjem trenutka razdrtja pogodbe, ko je tožeča stranka pridobila pravico terjati sporno plačilo od toženke, niti ni ukvarjalo.

(3) Na pritožbo toženka ni odgovorila.

(4) Pritožba je utemeljena.

(5) Napačna je ocena sodišča prve stopnje, da je terjatev, ki jo uveljavlja tožeča stranka proti toženki, občasna terjatev, torej terjatev, ki bi dospevala letno ali v določenih krajših časovnih obdobjih (1. odst. 347. čl. Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS št. 83, s kasnejšimi spremembami; OZ). Tožeča stranka namreč od toženke zahteva plačilo razlike v ceni med redno ceno in t. im. klubsko ceno, ki je nižja od redne, in sicer za knjige, ki jih je toženka kupila v letu 2001 in 2002. Takšna terjatev po prepričanju pritožbenega sodišča ne dospeva letno ali v določenih krajših obdobjih, saj gre za terjatev, ki je nastala zaradi (enkratne) kršitve pogodbe. Kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, je pravico terjati razliko v ceni tožeča stranka pridobila na podlagi članskega sporazuma (torej pogodbe) po tem, ko je ugotovila, da toženka v tretjem letu ni izpolnila klubskih obveznosti, in sicer meseca marca 2003. Predlog za izvršbo z dne 27. 7. 2006 je bil torej vložen znotraj petletnega splošnega zastaralnega roka (346. čl. OZ), zato zastaranje ni nastopilo in ugovor toženke v tej smeri ni utemeljen.

(6) Pritrditi je treba pritožbenim očitkom o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi, saj med njimi ni navedeno, zakaj naj bi bila opisana terjatev občasna terjatev, niti kdaj naj bi po prepričanju prvostopenjskega sodišča le-ta zastarala (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), odločitev pa je glede na povedano tudi materialno pravno napačna. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo zato razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP ter 355. čl. ZPP), tekom katerega naj upoštevajoč navedene razloge in druge toženkine ugovore le-to ponovno odloči o zadevi.

(7) Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.