VSL sklep II Cp 1877/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene zahtevala plačilo 1.805,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, potem ko toženec ni odgovoril na tožbo in potem, ko tožeča stranka ni ustrezno popravila tožbe.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe in kot bistveno navaja, da je tožba sklepčna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s tem, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka 1. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodišče prve stopnje je celo samo ugotovilo, da trditve v tožbi dajejo podlago za neupravičeno pridobitev po 190. člena Obligacijskega zakonika. Dejstva v zvezi z dolgom je tožeča stranka v tožbi in v popravi navedla v zadostni meri, iz tožbenih trditev pa tudi izhaja, da je toženec dolg pripoznal. Da bi torej utemeljenost tožbenega zahtevka iz tožbe ne izhajala, tako ni mogoče reči.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kajti sodišče je v nasprotju z določbami 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP zavrnilo tožbeni zahtevek. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je tožba sklepčna.

Pritožbeno sodišče je sodbo razveljavilo po 1. odstavku 354. člena ZPP, kajti bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Odločitev temelji tudi na 5. odstavku 458. člena ZPP.