VSL sklep II Cp 616/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO] Napačen pravni pouk stranki ne more biti v škodo.

[OBRAZLOŽITEV] : Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo zamudni sklep, s katerim je ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, da sta toženi stranki motili tožnika v neposredni posesti dvorišča v izmeri 287 m2, parc. št. 243/126, vpisanega v vl. št. 2237, k.o. K., s tem, da sta v času od junija 2005 dalje in nazadnje dne 30.8.2008 na drsna ograjna vrata namestili ključavnico in vrata zaklenili ter s tem onemogočili tožnikoma vstop na dvorišče in do njene garaže ter parkiranje avtomobila, ter ugodilo ustreznemu restitucijskemu in prepovednemu zahtevku. Zoper zamudni sklep se pravočasno pritožujeta toženi stranki. Uveljavljata razlog bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in navajata, da jima je sodišče vročilo tožbo v odgovor z napačnim pravnim poukom o dolžini roka za odgovor na tožbo. Ker sta toženi stranki ravnali po pozivu sodišča, jim napaka, ki jo je zagrešilo sodišče z vročitvijo napačnega opozorila, ne more biti v škodo. Priglašata stroške s pritožbo. Tožeči stranki na vročeno pritožbo nista odgovorili. Pritožba je utemeljena. Toženi stranki v konkretni zadevi pravilno opozarjata, da jima je bila tožba zaradi motenja posesti vročena z napačnim pravnim poukom o roku za odgovor na tožbo v motenjskih sporih. Ker sta toženi stranki odgovor na tožbo, vročeno 12. in 21. 11. 2008, na sodišče posredovali s priporočeno pošiljko dne 10. 12. 2008, torej pred iztekom 30-dnevnega roka iz pravnega pouka, pa pritožbeno sodišče meni, da jima napačen pravni pouk ne more biti v škodo. S tem, ko ju je sodišče prve stopnje zavedlo z napačnim pravnim poukom in izdalo zamudni sklep, jima je namreč odvzelo možnost odgovora na tožbo, s tem pa onemogočilo pravico do sodelovanja v postopku in posledično vplivanje na odločitev sodišča. Navedeno ravnanje sodišča prve stopnje pomeni kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, hkrati pa tudi kršitev ustavnega načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki po svoji vsebini terja enakopravno obravnavanje obeh strank v postopku. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani zamudni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (1. odstavek 354. člena ZPP). Izrek o stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.