VSL sklep I Cp 1969/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Iz pisanj je razvidno, na katere zadeve se nanašajo, iz plačilnega naloga in opomina za plačilo sodne takse za pritožbo pa je tudi razvidna posledica, do katere bo prišlo v primeru neplačila sodne takse za pritožbo. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zaradi neplačila sodne takse za vlogo, ki tudi po pozivu ni bila plačana, štelo pritožbo za umaknjeno, je tako pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke zoper zamudno sodbo štelo za umaknjeno in postopek s pritožbo ustavilo.

Zoper sklep se pritožuje toženec, ki navaja, da mu je sodišče poslalo nalog za plačilo, opomin za plačilo in plačilni nalog ter opomin za omenjeno zadevo istega dne, zato ni razvidno, na katero zadevo se nanaša opomin in na katero zadevo plačilni nalog. Meni, da je sodišče ravnalo napak. Istega datuma je sodišče tudi zavrnilo zahtevek za vrnitev v prejšnje stanje iz razloga neplačila sodne takse, tako ravnanje pa je nedopustno in v nasprotju z zakonom. Zadevo je potrebno vrniti v stanje pred izdajo teh sklepov. Ker je tega dne nepričakovano zbolel, za kar nima dokazov, nihče pa ga ni opozoril, da bi potreboval medicinsko dokumentacijo ali predlagal svoje zaslišanje, predlaga zaslišanje in vrnitev zadeve v prejšnje stanje, prav tako predlaga oprostitev plačila sodnih taks zaradi nezmožnosti plačila.

Pritožba ni utemeljena.

V tej pravdni zadevi je sodišče prve stopnje zaradi izostanka pravilno vabljene tožene stranke s poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo na podlagi 2. odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP) izdalo zamudno sodbo. S pritožbo izpodbijani sklep pa temelji na določbi 3. odstavka 105.a člena ZPP, ko je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke zoper zamudno sodbo štelo za umaknjeno, saj tožena stranka niti v roku za dopolnitev takse za pritožbo ni plačala, bila pa je pravilno pozvala in opozorjena na posledice.

Neutemeljeni so očitki tožene stranke, da je sodišče na isti dan poslalo nalog za plačilo, opomin za plačilo in plačilni nalog ter iz navedenega ni razvidno, na katero zadevo se nanaša opomin in na katero plačilni nalog. Toženi stranki je bil poslan plačilni nalog in opomin, na katerem je bilo izrecno navedeno, da gre za plačilo sodne takse v gotovini za druge vloge po 1. odstavku 8. člena Zakona o sodnih taksah – PRITOŽBA, v zadnjem odstavku pisanja pa je izrecno navedeno, da če taksa po tem nalogu ne bo plačana, se bo v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je vloga umaknjena.

Hkrati s tem je bil toženi stranki poslan sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter nalog za plačilo sodne takse za sklep z dne 2.3.2009 (zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje). Iz navedenih pisanj je jasno razvidno, na katere zadeve se nanašajo, iz plačilnega naloga in opomina za plačilo sodne takse za pritožbo pa je tudi jasno razvidna posledica, do katere bo prišlo v primeru neplačila sodne takse za pritožbo. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zaradi neplačila sodne takse za vlogo, ki tudi po pozivu ni bila plačana, štelo pritožbo za umaknjeno, je tako pravilna.

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zavrnitev zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje, pa niso stvar tega pritožbenega postopka, saj je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2.3.2009 predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, sklep pa je postal pravnomočen. Razlogi za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje so razvidno iz sklepa z dne 2.3.2009, ki je pravnomočen in se toženec s to pritožbo ne more uspešno sklicevati na nepričakovano bolezen ter predlagati svoje zaslišanje, saj je o zadevi že pravnomočno odločeno. Toženec pa prav tako zaradi nezmožnosti plačila sodnih taks predlaga sodišču oprostitev plačila le-teh, vendar bo o tem potrebno najprej odločiti na prvi stopnji.

Po obrazloženem so tako vse pritožbene navedbe tožene stranke neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo absolutnih postopkovnih kršitev in je zato pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. odstavek 365. člena ZPP).