VSL sklep II Cp 681/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO] O prekinitvi postopka v zvezi s smrtjo udeleženca v nepravdnem postopku se odloča po določbah ZPP.

[OBRAZLOŽITEV] : Sodišče prve stopnje je sklicujoč se na 2. odst. 9. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP prekinilo nepravdni postopek do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pok. nasprotnem udeležencu A. Z., kajti slednji je med nepravdnim postopkom umrl. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj J. Z. in predlagala razveljavitev sklepa. Sklicuje se na določbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP o tem, kdaj se postopek lahko prekine. Meni, da ni razlogov za prekinitev postopka. Sklicuje se tudi na sodno prakso. Pritožba je utemeljena. ZNP, ki določa postopek za delitev stvari, ureja vprašanje prekinitve postopka le v zvezi s predhodnim vprašanjem po 9. členu. Drugi primeri prekinitve nepravdnega postopka v ZNP niso urejeni. 37. člen ZNP določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. V tem primeru je torej treba uporabiti določbe ZPP. Sodišče prve stopnje se namreč v zvezi s prekinitvijo postopka napačno sklicuje na 9. čl. ZNP. Slednji določa prekinitev postopka v zvezi s predhodnim vprašanjem in takrat, kadar so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. Smrt udeleženca torej ni razlog za prekinitev postopka po navedenem členu. Prva alineja 1. odst. 205. čl. ZPP določa, da če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca, se postopek prekine. Prvi odstavek 208. čl. ZPP pa med drugim določa, da se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, nadaljuje, ko ga dedič prevzame. V konkretnem primeru so dediči na naroku 13.1.2009 izjavili, da vstopajo v nepravdni postopek. Tako niti ni več pomembno, da je imel nasprotni udeleženec pooblaščenca in da razlogov za prekinitev že zato ni bilo. Dediči so v nepravdni postopek vstopili. Njihov nadaljnji predlog za prekinitev postopka je brez pomena. Razlogov za prekinitev nepravdnega postopka torej ni. Res je, da je nedokončan zapuščinski postopek, s tem pa neusklajeno zemljiškoknjižno stanje lahko začasna ovira za dokončanje nepravdnega postopka. Vendar pa to ni razlog za prekinitev postopka s posledicami, ki jih prekinitev prinaša (207. čl. ZPP in 37. čl. ZNP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo po 3. točki 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Sodišče prve stopnje bo torej moralo s postopkom nadaljevati.