VSL sklep II Cp 1341/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba na podlagi odpovedi se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

V vabilu na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo mora biti med drugim

navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.

Sodišče prve stopnje je tožečo stranko opozorilo na posledice izostanka z naroka v skladu s (prejšnjim) 209. členom ZPP (mirovanje postopka), ki pa je s 1.10.2008 nehal veljati. Zato takšnega vabila, ki je bilo vročeno tožeči stranki in v katerem ni citiralo spremenjeni 1. odstavek 282. člen ZPP, ni mogoče šteti za pravilnega.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi odpovedi zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka A. S. dolžna tožeči stranki D... plačati znesek 10.432,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila in ji povrniti stroške pravdnega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je dne 9.11.2008 pravočasno in pisno obvestila sodišče prve stopnje z elektronsko pošto, da se njen zakoniti zastopnik zaradi smrti v ožjem sorodstvu in pogreba ne bo mogel udeležiti obravnave dne 10. 11. 2008. Tožeča stranka je obenem predlagala sodišču prve stopnje, naj prekliče obravnavo in jo preloži na drug dan. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki 18. 11. 2008 poslalo dopis, naj v roku 3 dni od prejema sodišču predloži dokazilo o zatrjevani nezmožnosti pristopa na narok. Tožeča stranka je sodišču 6. 12. 2008 posredovala ponovno obvestilo z navedbo razloga o nezmožnosti udeležitve na naroku. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Tožeča stranka je pravočasno in ustrezno opravičila in obrazložila svoj izostanek. Če pa je sodišče prve stopnje menilo, da opravičilo in razlogi za izostanek niso ustrezni, bi moralo tožečo stranko pozvati, da predloži potrebna dodatna dokazila in jo poučiti, katera in kakšna dokazila mora predložiti. Tožeča stranka še navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da so ti sami s seboj v nasprotju in v nasprotju z listinami v spisu.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z 2. odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/08 (ZPP-D); v nadaljevanju ZPP) se sodba na podlagi odpovedi lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe na podlagi odpovedi v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v smislu določil 1. in 2. odstavka 350. člena ZPP ugotovilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi, ki jih tožnica navaja v pritožbi, niso podani, da pa je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določbe pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je namreč dolžno paziti po uradni dolžnosti, ali je bila sodba na podlagi odpovedi izdana v skladu z določbami ZPP.

ZPP določa v 1. odstavku 282. člena, ki je pričel veljati dne 1.10.2008 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) in na katerem temelji odločitev sodišča prve stopnje, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride tožeča stranka, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP. V 6. odstavku 282. člena pa določa, da se določba 1. odstavka 282. člena ZPP uporabi, če je stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. V vabilu na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo mora biti po 7. odstavku 282. člena ZPP med drugim

navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na narok, ki je bil opravljen dne 10.11.2008. Za ugotovitev, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na narok, ne zadošča, da ji je bilo vabilo vročeno (v skladu z določbami o vročanju), pač pa tudi, da sodišče v vabilu na narok (pravilno) opozori stranko na posledice izostanka z naroka (7. odstavek 218. člena ZPP). Iz podatkov v spisu (glej vabilo na narok z dne 29.9.2008, list št. 58 in 59) izhaja, da sodišče prve stopnje tožeče stranke ni poučilo o posledicah izostanka na prvi narok, v skladu z 282. členom ZPP, ki je pričel veljati 1.10.2008 in ki je bil na naroku tudi uporabljen. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko opozorilo na posledice izostanka z naroka v skladu s (prejšnjim) 209. členom ZPP (mirovanje postopka), ki pa je s 1.10.2008 nehal veljati. Zato takšnega vabila, ki je bilo vročeno tožeči stranki in v katerem ni citiralo spremenjenega 1. odstavka 282. člena ZPP, ni mogoče šteti za pravilnega.

Ker torej ni točna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožeča stranka na poravnalni narok in na prvi narok za glavno obravnavo pravilno vabljena, niso obstajali pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP pritožbi tožnice ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo odstopilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj navedene bistvene kršitve postopka ni mogoče odpraviti v pritožbenem postopku.