VSL sklep I Cp 1991/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Tudi predpostavke za izdajo začasne odredbe morajo biti, tako kot druga, za izdajo sodnih odločb odločilna dejstva, ustrezno obrazložene. Nižji dokazni standard zadošča za samo ugotovitev obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe. To pa ne pomeni, da je nižji tudi standard obrazloženosti odločbe. Sodišče mora obrazložiti, kateri razlogi vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljujejo obstoj terjatve ter ene od nadaljnjih predpostavk za izdajo začasne odredbe, ker se sicer odločbe ne da preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka zahtevala, da se drugotoženi stranki naloži, da nemudoma odstrani iz strežnika blog – Od Š. do M., ki se nahaja na H. ter vse komentarje, ki so zapisani v istem blogu; v primeru kršitve izdane začasne odredbe pa toženi stranki izreče denarno kazen. Odločilo je še, da se odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo pridrži za odločbo o glavni stvari.

Tožeča stranka v pravočasni pritožbi in dopolnitvi pritožbe uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma, da ga spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi ter toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka. Meni, da je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je verjetno izkazan obstoj terjatve, nepravilen pa zaključek, da ni izkazana nadaljnja predpostavka za izdajo začasne odredbe: da je odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode.

Ponavlja tožbene trditve s katerimi utemeljuje, da je vsebina spornega bloga nedopustna, protipravna in žaljiva, ker vse pomeni grob poseg v pravice tožnice do ugleda, časti in dobrega imena ter poseg v njeno zasebnost. Ker je sporna vsebina še vedno vsakomur dostopna in se o nacionalnem izdajstvu ter sovraštvu tožnice razpravlja na blogu, kršitev še vedno traja, zato ji nastaja nenadomestljiva škoda - povečuje se obseg nepremoženjske škode. Zato je nujno, da sodišče izda predlagano začasno odredbo. Zaključek sodišča, da se le dva oziroma trije komentarji nanašajo na tožnico, je pavšalen in neobrazložen.

Dejansko se več komentarjev v izrazito negativni konotaciji nanaša na tožnico, komentarji še vedno nastajajo in so vse hujši. Dokler bo blog dostopen širši javnosti, ji bo nastajala težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda. Znanci in ljudje, s katerimi pride v stik, jo sprašujejo ali zapisano drži, se ji posmehujejo, sprašujejo o njeni izdaji ter položaju poveljnice, ko naj bi zaradi političnih, verskih in drugih nazorov pomagala tujim napadalcem. Navedbe o tem so bile že v predlogu za izdajo začasne odredbe zelo konkretne, pa tudi ustrezni dokazi so bili sodišču ponujeni, vendar jih ni izvajalo.

Zato so podane kršitve po 8., 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, v nadaljevanju ZPP). Poziva sodišče, naj tožnico zasliši o hudih psihičnih težavah, ki jih ima, ker je od objave spornega bloga dalje ona in njena družina tarča posmeha in norčevanja, zgražanja in zaničevanja. Težave ima pri poslovnih stikih, neprestano mora pojasnjevati neresničnost zapisanih informacij, kar vse vnaša nemir v njeno redno delo in zmanjšuje njeno učinkovitost. Navedb o tem sodišče v izpodbijanem sklepu ni ocenjevalo in se do njih ni opredelilo, prav tako ne do priložene izjave društva novinarjev Slovenije z dne 7.2.2008.

Zdravniško potrdilo z dne 12.9.2008 pa sodišče popolnoma napačno interpretira, saj to potrjuje zdravstveno stanje pacienta v času izdaje, ne more pa ocenjevati bodočega zdravstvenega stanja v smislu prognoze. Graja zaključke sodišča glede kronološkega poteka dogodkov in oceno, da časovni potek dogodkov kaže, da ravnanje tožene stranke tožnice očitno ne ogroža v tolikšni meri, da bi bilo stanje tako urgentno, da bi bila izdaja začasne odredbe upravičena. Pojasnjuje, da je najprej poiskala zdravniško pomoč, po nasvetu zdravnice zamenjala okolje, bila pa je tudi v tako slabem finančnem stanju, da si ni mogla takoj privoščiti pravne pomoči.

V dopolnitvi pritožbe pa zatrjuje, da se nedopustno ravnanje tožene stranke nadaljuje in s tem povečuje obseg škode. V časniku D. je namreč prvi toženec objavil članek, v katerem piše o isti vsebini in komentira tožbo, ki je predmet tega postopka. Tožnico ponovno izpostavlja na žaljiv in neresničen način, očita ji še dodatne žaljive navedbe. To še dodatno izkazuje utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe, saj jo znanci in ljudje, s katerimi pride v stik, še vedno in še bolj sprašujejo o njeni izdaji, položaju poveljnice pri pomoči tujim napadalcem ter se ji posmehujejo.

Zato ima psihične težave in je stanje sedaj še slabše.

Na vročeno pritožbo je odgovorila drugotožena stranka. Meni, da je pritožba tožnice v celoti neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Materialnopravna podlaga za odločitev so določila 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki predpisuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Predlagana začasna odredba predstavlja t. i. ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere namen je v začasni ureditvi spornega razmerja med strankama v izogib uporabi sile ali nastanku nenadomestljive škode. Pri takih začasnih odredbah je, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja.

Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da je obstoj terjatve izkazan z zadostno stopnjo – stopnjo verjetnosti. Verjetnost pomeni, da so razlogi za resničnost zatrjevanih dejstev močnejši in številčnejši kot razlogi, ki govorijo o neresničnosti. Opozarja pa, da morajo biti tudi predpostavke za izdajo začasne odredbe, tako kot druga, za izdajo sodnih odločb odločilna dejstva, ustrezno obrazložene. Nižji dokazni standard zadošča za samo ugotovitev obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe. To pa ne pomeni, da je nižji tudi standard obrazloženosti odločbe. Sodišče mora obrazložiti, kateri razlogi vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljujejo obstoj terjatve ter ene od nadaljnjih predpostavk za izdajo začasne odredbe, ker se sicer odločbe ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izdajo začasne odredbe tožeča stranka utemeljuje s siceršnjim nastankom nenadomestljive škode na njenem dostojanstvu in ugledu, saj vse dokler je sporni blog še na spletu, ga ljudje lahko berejo in komentirajo, lahko se ga pošilja kot link, z njim se torej seznanja vedno več ljudi, ti pa potem o zapisanem sprašujejo tožnico ter se ji posmehujejo. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni graji glede ugotovitev prvega sodišča o neizkazanosti nastanka nenadomestljive škode. Ugotovitve in zaključki, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v zvezi s trditvami tožeče stranke o nastanku nenadomestljive škode, so v nasprotju z vsebino listin oziroma drugih dokazov, ki jih je presojalo v fazi odločanja o začasni odredbi. Iz vpogleda v blog dejansko izhaja, da ljudje komentirajo sporni zapis prvega toženca, torej ga tudi berejo. V spis vloženo zdravniško potrdilo se nanaša na čas pred njegovo izdajo, zato le na podlagi takega potrdila, brez predlaganega zaslišanja tožnice (med dokazi v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe je navedeno tudi „kot doslej“, tožnica pa je predlagala svoje zaslišanje pod II. tožbe), ni moč sklepati, da tožnica psihičnih težav nima več. Pa tudi zaključek sodišča, da so razlogi, s katerimi tožnica utemeljuje nastanek težko nadomestljive škode, presplošno navedeni in premalo konkretizirani, je protispisen. Razloge, zakaj ni tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe vložila prej, pa je tožeča stranka navedla v pritožbi. Kljub pravilom o prekluziji so upoštevni, saj jih ni mogla navesti prej. Ni namreč vedela in tudi ni mogla vnaprej predvideti, da bo sodišče štelo dejstvo, da je tožbo vložila šele več mesecev po objavi spornega besedila na blogu prvega toženca, kot razlog za neizdajo predlagane začasne odredbe.

Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ in nepravilno je interpretiran 272. člen ZIZ. Glede na naravo kršitve in značilnosti postopka zavarovanja (predviden je ugovor v primeru ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe), je moralo višje sodišče izpodbijani sklep razveljaviti (1. odstavek 354. člena in 355. člen ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ) in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje naj ponovno oceni celotno trditveno in dokazano podlago tožeče stranke, katero naj, če dvomi v njene navedbe o psihičnem stanju, tudi zasliši. Nato naj o predlogu za izdajo začasne odredbe ponovno odloči, in sicer ob upoštevanju dejanskega stanja v času izdaje nove odločbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.