Sodba X Ips 1219/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP, saj je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka po pooblaščencu dne 27. 6. 2005 vložila revizijo (prej pritožbo). V njej predlaga spremembo izpodbijane sodbe, odpravo odločbe tožene stranke in vrnitev zadeve v ponovno odločanje pri toženi stranki. 2. Revizija ni dovoljena. 3. Iz podatkov računalniške baze Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je bila tožeča stranka dne 20. 12. 2007 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi zaključka stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 28. 11. 2007. Z dnem izbrisa je tožeča stranka po drugem odstavku 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 42/02-ZDR, 58/2003 – ZZK, 10/2006 – odločba US) prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka v upravnem sporu po 76. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3, 45/2008 – ZArbit in 45/2008, 121/2008), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. 4. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in na katero mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora med celotnim revizijskim postopkom: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča. 5. Tožeča stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna. 6. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (5. odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (3. odstavek 83. člena ZUS-1), zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1).