Sklep X Ips 365/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Z izpodbijano odločbo, s katero je bilo odločeno, da se z dnem pravnomočnosti odločbe tožnik izbriše iz imenika ZAPS, se tožniku ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, drugih dokazov glede ogroženosti, ki bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, pa ni predložil. Revizija zato ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik po odvetniku dne 23. 5. 2008 vložil revizijo, ki jo je dne 26. 5. 2008 še dopolnil. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena. 3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 10. 2006, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju ZAPS) z dne 24. 4. 2006. S to odločbo je bilo med drugim odločeno, da se z dnem pravnomočnosti odločbe tožnik izbriše iz imenika ZAPS (1. točka izreka odločbe). 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. 5. Revident uveljavlja obstoj pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki je podan, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zatrjuje, da mu izpodbijana upravna odločba jemlje pravice, neobhodno potrebne za opravljanje poklica, ki je tožniku edini vir preživetja, zato bi bila z njeno uveljavitvijo huje (torej niti ne zelo hudo) ogrožena revidentova poklicna, poslovna, kakor tudi življenjska eksistenca. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s takšnimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, saj se mu z izpodbijano odločbo ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, drugih dokazov glede ogroženosti, ki bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, pa ni predložil. Zato revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena. 6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.