Sklep X Ips 572/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Samo revidentovo nestrinjanje z uporabo in razlago zakonskih določb zato ne zadostuje zato, da bi bila revizija v obravnavanem primeru dovoljenja.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik po odvetnici dne 17. 7. 2008 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da gre za specifični pravni primer, o katerem sodna praksa še ni zavzela stališča, niti ne Vrhovno sodišče, zato se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ob že zatrjevani postopkovni kršitvi, saj bi moral o zadevi odločati senat, ker gre za odločitev, sprejeto na podlagi materialnih določb, pravilne uporabe 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ, se ne strinja, da ni izkazan pravni interes samo iz razloga, ker je pogodba zemljiškoknjižno že izvedena, niti se ne more strinjati s sklicevanjem na določbo 17. člena ZKZ. 2. Revizija ni dovoljena. 3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po sodnici posameznici (2. alinea drugega odstavka 13. člena ZUS-1) na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Upravne enote Žalec z dne 14. 4. 2003, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 12. 12. 2006. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrgel predlog za odobritev pravnega posla za prenos lastništva na nepremičninah, vpisanih v vložno št. ... vse k.o. ..., last tožnika na pridobiteljico A.A.. Tožena stranka je izpodbijani sklep prvostopenjskega upravnega organa odpravila in odločila, da se zahteva za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla, sklenjenega s prenosom lastništva tam navedenih nepremičnin, last tožnika na A.A., ker ni potrebna, zavrže. Tožena stranka je ugotovila, da je prenos lastništva zemljiškoknjižno že izvršen in zato ni več podan pravni interes za izdajo potrdila. 4. Revizija ni dovoljena. 5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. 6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revident glede dovoljenosti revizije sklicuje, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. 7. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je treba pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino obravnavane zadeve (X Ips 774/2008 z dne 21. 1. 2009, X Ips 871/2007 z dne 29. 10. 2009, X Ips 818/2007 z dne 5. 11. 2008, X Ips 401/2008 z dne 23. 10. 2008). Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (X Ips 487/2008 z dne 29. 10. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008, X Ips 576/2008 z dne 5. 2. 2009) pa mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. 8. V tem primeru revident ni natančno opredelil in konkretno navedel pomembnega pravnega vprašanja. Namesto tega izraža le svoje nestrinjanje s presojo sodišča, da ni izkazan pravni interes, ker je pogodba zemljiškoknjižno izvedena, in nestrinjanje s tem, da je bila določitev sprejeta po sodnici posameznici. Po presoji Vrhovnega sodišča pa samo revidentovo nestrinjanje z uporabo in razlago zakonskih določb, upoštevaje že navedeno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ne zadostuje za to, da bi bila revizij v obravnavanem primeru dovoljena. 9. Ker revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.