Sklep X Ips 413/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru revizije ni mogoče dopustiti, ker razlogov za dovoljenost revizije tožeča stranka ni navedla.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Zoper prvostopno sodbo je tožeča stranka po odvetnikih vložila dne 2. 4. 2007 revizijo, v kateri se je sklicevala na 83. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 26/2007) in predlagala Vrhovnemu sodišču RS, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje oziroma, da ugodi reviziji in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. 2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo meni, da revizija ni utemeljena. 3. Revizija ni dovoljena. 4. S pravnomočno sodbo, ki jo izpodbija tožnica z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 4. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožeče stranke zoper sklep Carinskega urada Ljubljana z dne 4.11.2003 v delu, ki se nanaša na datum izvršljivosti, v preostalem pa pritožbo zavrnila. S prvostopenjsko odločbo je bila določena prisilna izterjava zoper tožečo stranko ter določen način prisilne izvršbe. 5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v svojem sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru revizije ni mogoče dopustiti, ker razlogov za dovoljenost revizije tožeča stranka ni navedla. Tožeča stranka bi morala, če bi hotela, da se ji dopusti z revizijo izpodbijati pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, navesti in obrazložiti pogoje na podlagi katerih bi bila dovoljena revizija po 1., 2. ali 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožeča stranka pa ni navedla niti vrednosti izpodbijanega dela niti ni zatrjevala pomembnosti pravnega vprašanja, odstopanja od sodne prakse vrhovnega sodišča oziroma neenotnosti sodne prakse, z ničemer pa tudi ni utemeljevala, da bi odločitev imela za njo zelo hude posledice. 7.Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.