Sklep X Ips 1467/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

I. Revizija se zavrže.

II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Ker je tožnik s tožbo v upravnem sporu uspel, saj je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek, si svojega pravnega položaja v tej zadevi z revizijo ne more izboljšati. Zato zanjo nima pravnega interesa oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve pravil postopka ugodilo tožbi tožnika, odpravilo odločbo tožene stranke in je zadevo vrnilo v ponovni postopek. Tožena stranka je z navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo, zoper odločbo o obveznosti plačila prispevkov za program RTV Slovenija z dne 20. 1. 2001, s katero je RTV Slovenija tožniku naložila plačilo neplačanih prispevkov od maja 2000 do novembra 2000 s pripadajočimi obrestmi, skupaj 17.760 SIT, in to v petnajstih dneh od vročitve odločbe.

2. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) predlaga razveljavitev prvostopne sodbe. Sklicuje se na določbe 74. in 61. člena ZUS ter določbe 157. in 26. člena Ustave RS (URS). Zahteva povrnitev škode in stroškov postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo (revizijo) ni odgovorila.

4. Revizija ni dovoljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe kot ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007.

6. Toda upoštevati je treba, da v tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Zato je pri obravnavani reviziji po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 revizijsko sodišče dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni revizija izrecno izključena po navedeni določbi.

7. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba tožene stranke, s katero je bilo odločeno o pritožbi tožnika zoper odločbo prvostopnega upravnega organa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo upravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj, nima pa na razpolago druge možnosti varstva svojih pravic v upravnem sporu. Tožnik je s tožbo v upravnem sporu uspel, saj je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Zato si tožnik po presoji revizijskega sodišča svojega pravnega položaja v tej zadevi z revizijo ne more izboljšati. Zato zanjo nima pravnega interesa oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe. Zoper upravne akte, ki bodo izdani, pa bo imel tožnik na razpolago pravno sredstvo po ZUP oziroma po ZUS-1.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP (Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/2008) v zvezi s 27. členom ZUS-1 sam trpi stroške postopka.