VSK sklep Cpg 88/2009 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Najem poslovnega prostora ne sodi med stvarne pravice na nepremičnini, zato se v sporih iz najemnih razmerij med dvema subjektoma, kot to velja v obravnavanem primeru, uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo nalog za izpraznitev poslovnega prostora, ki ga je pred tem izdalo pod opr. št. Pl 1 z dne 7.1.2009, po tem, ko je ugotovilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi. Sklenilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kopru.

Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in potrdi sklep z dne 7.1.2009 z nalogom o izpraznitvi poslovnih prostorov, toženi stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške tožeče stranke. V pritožbi opozarja na pravno nevzdržnost v ugovoru toženca navedenih dejstev, pri čemer zlasti izpostavlja, da ugovor o vlaganjih ni relevanten niti dopusten, pri čemer tudi ni dokazan, saj se citirani računi glasijo na drugo nepremičnino in ne na predmetno. Ob dejstvu, da je tožeča stranka izkazala vknjižbo v zemljiški knjigi tudi lastništvo poslovnega prostora ne more biti sporno. Opozarja še, da je bil osnovni namen pritožbe tožene stranke zavlačevanje predmetnega postopka in vzdrževanje stanja, v katerem zaseda predmetni poslovni prostor brez pravnega naslova, pri čemer niti ne plačuje najemnine. Navaja še, da sodišče prve stopnje o vsebini ugovora sploh ni odločalo, saj bi sicer moralo ugotoviti vsa zgoraj našteta dejstva ter mu odreči utemeljenost. Sicer pa še meni, da je za postopek pristojno Okrajno sodišče v Piranu in ne Okrožno sodišče v Kopru.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilih prvega odstavka 19. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Če sodišče odloči o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP.

Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru okrajno sodišče kot sodišče prve stopnje odločilo po tožbi tožeče stranke E. d.o.o., zoper toženo stranko M. s.p., po tožbi za odstop od najemne pogodbe in zahtevi za izpraznitev poslovnih prostorov s predlogom za izdajo naloga o izpraznitvi poslovnih prostorov. S sklepom z dne 7.1.2009, opr. št. Pl 1 je sodišče prve stopnje na podlagi zahteve tožeče stranke najprej izdalo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ko pa je po ugovoru toženca ugotovilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o predmetu spora, je že izdani nalog za izpraznitev poslovnega prostora razveljavilo, se izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kopru.

S stališčem sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni podana njegova stvarna pristojnost se strinja tudi pritožbeno sodišče. V obravnavanem primeru gre za spor med gospodarsko družbo in samostojnim podjetnikom posameznikom. Drugi odstavek 481. čl. ZPP pri sporih iz najemnih razmerij uporabe pravil postopka v gospodarskih sporih ne izključuje. Najem poslovnega prostora ne sodi med stvarne pravice na nepremičnini, zato se v sporih iz najemnih razmerij med dvema subjektoma, kot to velja v obravnavanem primeru, uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih. Za sojenje v gospodarskih sporih pa so po določbi 32. čl. ZPP, ne glede na vrednost spornega predmeta, pristojna okrožna sodišča. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, tudi po oceni pritožbenega sodišča, pravilno. Glede na to, da pa mora sodišče v primeru, ko se po izdaji izpraznitvenega naloga izreče za stvarno nepristojno, razveljaviti že izdani nalog in odstopiti po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo pristojnemu sodišču (prvi odstavek 439. čl. ZPP), je bila tudi ta odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč.365.čl. ZPP).