VSK sklep II Ip 747/2008 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (točka I in II sklepa) p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] V pritožbi izraženo stališče, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti sporočiti izvršitelju nov naslov dolžnika, kjer bi se nato opravil ponovni rubež, nima opore v veljavnih predpisih.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: 1. da se izvršilni postopek zoper dolžnika K.B. ustavi; 2. da se izvršba na premičnine dolžnice J.B. ustavi in 3. da morata dolžnika upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 11,23 EUR v roku osmih dni pod izvršbo. Zoper ta sklep se pritožuje glede v točki I in II sprejetih odločitev upnik po svojem pooblaščencu in predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa. V pritožbi opozarja, da sodišče ni opravilo nobenih poizvedb po uradni dolžnosti, kot bi to moralo po 40. čl. ZIZ. Zgolj na podlagi podatkov v spisu in obvestila banke je izdalo sklep o ustavitvi izvršbe zoper omenjena družbenika. To da ima dolžnik K.B. račun pri Organizaciji za plačilni promet A. zaprt že od leta 2006, ne pomeni, da v tem času ni odprl še kakšnega drugega računa pri kateri drugi banki. Po pozivu sodišča z dne 12.5.2008 je upnik opravil poizvedbo glede novega naslova dolžnika in ugotovil, da je nov naslov B. Ta naslov je bil sodišču znan in bi ga lahko sodišče po uradni dolžnosti sporočilo izvršitelju, kjer bi se nato opravil rubež. Pritožba upnika ni utemeljena. Prav ima sicer upnik, ko v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izvršilni postopek zoper dolžnika K.B. ustavilo potem, ko mu je organizacija za plačilni promet A. sporočila, da ima ta dolžnik osebni račun zaprt že od 13.10.2006. Protispisne pa so pritožnikove trditve, da sodišče prve stopnje ni opravilo nobenih poizvedb po uradni dolžnosti v skladu s 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sklep sodišča prve stopnje z dne 28.9.2006 opr. št. Ig 1, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo z rubežem dobroimetja dolžnika K.B., ki ga ima pri organizaciji za plačilni promet – pri A., je namreč sodišče prve stopnje izdalo šele potem, ko je po v skladu s 40. čl. ZIZ o opravljenih predhodnih poizvedb ugotovilo, da ima ta dolžnik transakcijski račun odprt le pri tej organizaciji za plačilni promet. Od vseh preostalih dvajsetih organizacij za plačilni promet, pri katerih je prav tako opravilo poizvedbe, je namreč prejelo negativne odgovore. Ker pa je naknadno tudi od A. prejelo obvestilo, da je osebni račun dolžnika pri tej banki zaprt že od 13.10.2006, je imelo zakonsko podlago za sprejem svoje odločitve v določilih 141. čl. ZIZ ob dejstvu, da je bilo za tega dolžnika to še edino izvršilno sredstvo. Tudi pritožbenim očitkom, ki se nanašajo na ustavitev premičninske izvršbe, pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je izvršitelj v tej zadevi že opravil neuspešen poskus rubeža, upnik v pritožbi ne oporeka. V pritožbi pa tudi ne trdi, da bi v roku treh mesecev od dneva neuspešnega rubeža izvršitelju predlagal, da opravi ponovni rubež. V pritožbi izraženo stališče, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti sporočiti izvršitelju nov naslov dolžnika, kjer bi se nato opravil ponovni rubež, pa nima opore v veljavnih predpisih. Nasprotno ponovno izvedbo rubeža je dolžan predlagati upnik in če tega ne stori v zakonsko določenem roku, ga zadenejo posledice, ki so v tem, da sodišče izvršbo ustavi (2. odst. 88. čl. ZIZ). Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo ter v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje.